Tretja konferenca – od štirih festivalskih – o gledališkem arhiviranju z naslovom Od odra do arhiva je potekala mirno, komorno in po načrtu. Le zadnji govornik Matjaž Laboda se opraviči, ker je zbolel. To je slabo. Ni pa samo slabo, saj se zato konferenca nekoliko prej konča in brez težav ulovimo litovsko predstavo Miranda (na Mostu).

Na predstavi Miranda ljudje zapuščajo dvorano. To je slabo. Ni pa samo slabo, saj je to čisto legitimen znak, da ti predstava ni okej.


Spet Stoli, tokrat prazni (in ne škatle).
Na predstavi Miranda se pojavi tudi nekaj pravopisnih škratov v nadnapisih. To je slabo. Ni pa samo slabo, saj beseda 'meša' postane 'emša' – kdo nima emša, kdo nima emša – in ...

In uvede naslednjo predstavo, 25.671, pri kateri poleg odrezka vstopnice pustimo pri vhodu tudi osebne dokumente. In začnejo s pesmijo, ki se rola kot lajtmotiv, Mi legionarji, mi domobranci. In pripovedujejo zgodbo izbrisanih. In sočasno bruhajo nacionalizem. In se izogibajo odgovornosti. In pičijo v slovensko kulturo. In tožarijo po telefonu iz anonimnih številk. In se skrivajo pred »nič nisem naredil« krivdo. In pobirajo denar za izbrisane med publiko kot v cerkvi z rdečimi vrečicami. In pošiljajo denar na Vlado RS. In obračunavajo, agresivno. In zahtevajo odziv gledalcev, napadalno. In režejo osebne izkaznice, prostovoljno. In kot na sejmarski procesiji razstavijo »resnične« akterje zgodbe o izbrisanih. V šoku, jezni ali pa objokani odidemo s predstave, vroči. To je totalna manipulacija. To je slabo. Ni pa samo slabo, ker je predstava res odlična. In se nadaljuje še za mizo ob pivu, še kar in še kar in še kar. In razbije ta lep baročni portalček gledališča in piči v resničnost. V tisto resničnost, v kateri je bil tudi Frljić med izbrisanimi in v kateri ves čas preigrava eno in isto avtorsko predstavo. In po gostovanjih nervira cel svet. Srbe, ki za razpad Jugoslavije krivijo Slovenčke. Dance, ki so uzakonili, da je državljan Danske le otrok čistokrvnih Dancev. Švede, ki so podelili državljanstvo tujkam pod pogojem, da se sterilizirajo. In Patricea Pavisa, ki mu je bila predstava »d'best«.

En Frljić na dan odžene misli na naslednjo predstavo stran (pa tudi če gre za njegovo). To je slabo. Ni pa samo slabo, saj so punce na praznovanju božiča itak zmagale, saj smo oktobra.


Ni pa samo slabo imeti balon.
P.s.
In v sredo je na nizozemskem fokusu na prvem odru Prve gimnazije Maribor počilo in s stropa je priletela žarnica. To je slabo. Ni pa samo slabo, ker sva obe s Katjo čutili, da sva rojeni pod srečno zvezdo, saj je padla naravnost na prazen stol med nama in najini glavi ohranila celi.