On:
Heiner Goebbels sodi med najbolj razvpite nemške skladatelje sodobne glasbe in kontroverzne gledališke in koncertne režiserje. V skladu s postmodernističnim trendom ruši ustaljene norme in pravila. S kombiniranjem na pogled nezdružljivih glasbenih žanrov in z vpletanjem družbenokritičnih izjav je ustvaril prepoznaven avtorski podpis. Njegova biografija je bogata in raznorodna. Pri dvajsetih je pričel s komponiranjem glasbe za gledališče in film ter ustvaril dolgoročno sodelovanje s prestižno frankfurtsko skupino Ensemble Modern. Hanns Eisler, član omenjene zasedbe, zaprisežen komunist in sodelavec Bertolta Brechta, je Goebbelsu pokazal možnost prepleta glasbe s političnimi idejami. Ta prepoznavni izraz je obogatilo predvsem sodelovanje s Heinerjem Müllerjem (v osemdesetih letih) kot osrednjo referenco njegovih številnih stvaritev. Müller je tudi tisti, ki mu je odprl vrata v gledališki svet, v katerem Goebbels vse od osemdesetih let vztraja kot režiser in skladatelj. Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja.

Ona:
Večkrat nagrajena dirigentka Karmina Šilec je srce zbora Carmina Slovenica, ki ga vodi že več kot dve desetletji. Carmino Slovenico je oblikovala v kompleksno organizacijo, ki poleg koncertnega ansambla združuje festival Attacca, založništvo, festival glasbenega gledališča Choregie in druge izobraževalne programe. Je tista oseba, ki si je drznila prestopiti meje vokalnega in z inovativnimi pristopi k vokalni glasbi razprla prostor stvaritvi kompleksnih interdisciplinarnih umetniških dogodkov, ki jih opredeljujemo s terminom glasovno gledališče. Za svojo predanost, vztrajnost, železno disciplino, ki odseva v odličnih in umetniško dovršenih stvaritvah, je dosegla svetovni uspeh in prejela številne prestižne nagrade. Med drugim nagrado Prešernovega sklada za projekt Vampirabile, ugledno mednarodno nagrado za prispevek k stroki v svetovnem merilu – nagrado Roberta Edlerja, nagrado mednarodnega gledališkega inštituta ITI Music Theatre Now, Glazarjevo listino idr.

One:
Koncertni zbor Carmina Slovenica sodi med vodilne ansamble v svetovnem zborovskem gibanju. Odlikuje ga poglobljeno raziskovanje vokalne glasbe, v katerem se vzporejajo raznovrstna časovna obdobja in glasbeni žanri, spoj starega in sodobnega omogoča ustvarjanje novih glasbenih kontekstov, ki se zlivajo in nadgrajujejo v gibu in igri. Časnik Financial Times zbor označi kot »fenomen s hipnotično kombinacijo železne discipline in razposajene telesnosti. Zvok je pogosto naostreno grleno petje, tega pa mlade pevke (med 11 in 19 letom) lahko v hipu spremenijo v čist, sladkoben romanticizem ali tekočo polifonijo.«

Zamenjati oblačila:
Novo glasbenogledališko delo Heinerja Goebbelsa je plod sodelovanja s Karmino Šilec in zborom Carmina Slovenica. Osrednji motiv se vpisuje v sam naslov uprizoritve, ki izhaja iz slovenske ljudske pesmi Da pa Ćanynu. Pesem opeva goro Kanin, ki glede na letne čase menja svojo podobo, »zamenja svoja oblačila«. Motiviko ustvarjalec metaforično prenese na izkušnjo mladih deklet. Večplastno orisuje psihične in fizične spremembe v razvoju deklet v času adolescence ter jih nadgrajuje in prepleta z družbeno-političnim kontekstom.

Da bi jih zagrabil, poseže po širokem glasbenem in tekstualnem referenčnem polju. Glasbene kompozicije Schönberga, Sarah Hopkins, Brahmsa se zlivajo s srednjeveškimi antifonami, partizanskimi pesmimi kot tudi z izborom pop glasbe. Prekinjajo jih prelomna, če ne celo kanonična besedila: od teoretske reference Jeana Jacquesa Rousseauja s spisom Emil ali O vzgoji iz 18. stoletja, novelistike Iana McEwana, nepozabne in brezkompromisne Gertrude Stein kot tudi »pop-ikone« Marine Abramović ...

S tkanjem in razpiranjem žanrsko raznorodnega materiala Goebbels utrjuje prepoznavnost podpisa svojih kreacij. So poklon velikemu Heinerju Müllerju in njegovi lucidni misli. Lepota umetnosti je v vzdržanosti do jasno razberljive ali enoznačne sporočilnosti. Prav nizanje številnih referenc, znakov in žanrov omogoča in spodbuja pot mišljenju in domišljiji in nanju vezan širok razpon možnega branja in interpretiranja. Do njih se prebijamo z »noži in krvjo«. Prav tako kot v času odraščanja in razvoja, nam sporoča avtor v svoji najavi. In »O čem sanjajo majhne punčke?« Prav o tem. »O nožih in krvi,« kot nam je v fragmentu sporočil Alain Robbe Grillet leta 1995, Goebbels pa ga je uporabil v predstavi Die Wiederholung. Ta isti fragment predstavlja izhodiščno točko uprizoritve When the mountain changed its clothing, ki je premiero doživela 26. septembra 2012 na festivalu Ruhrtriennale.