X mm din Y km se inspirira v lastni nacionalni polpretekli zgodovini – v obdobju diktature Nicolaeja Ceauşescuja, ki je državi vladal med letoma 1967 in 1989. Strahovladje Nicolaeja Ceauşescuja in njegove žene, ki je trajalo 24 let, je rezultiralo tudi v radikalnih prijemih nadzorovanja državljanov s strani tajnih obveščevalnih služb. Sled časa je vpisana v kilometrih arhivskega gradiva. Iz njih ne vejejo objektivni načini poročanja, temveč prej subjektivni, interpretirani, potvorjeni in prilagojeni vladnim ukrepom proti »izbranim« tarčam. Usoda takšnega etiketiranja je doletela tudi priznanega romunskega pisatelja Dorina Tudorana, ki se je onemogočanju normalnega življenja s strani sistema leta 1985 uprl in si po dolgem prerekanju in štiridesetdnevni gladovni stavki uspel izboriti »svobodo« in zapustiti državo.

DORIN TUDORAN
Svojo zgodbo, zbrano v arhivu romunske obveščevalne službe, je v urejeni in skrajšani obliki objavil v knjigi z naslovom Me, Their Son. Securitate File (2010). Odlomek, osredotočen na finalno fazo njegovega »upora«, pa je postavljen v središče uprizoritve X m din Y km.

KAJ IZPRIČUJE DOKUMENTACIJA?
Dokumentacija o »tarči«, ujeta v arhivih, se namreč približuje fiktivnim zapisom oziroma dramskim predlogam. V njih nastopajo (dramske) osebe, dialogi so stopnjevani, polni banalnih opazk, vpisanih v »didaskalije«, vzrok zapleta se pojasni šele ob koncu.

KAKO VANJO ZAGRIZE GIANINA CĂRBUNARIU
Avtorica uprizoritve Gianina Cărbunariu, mlada romunska dramatičarka, z izborom predloge ponovno zadane v polno. Tako kot s številnimi predhodnimi stvaritvami ujame duh časa, ki ne govori le o preteklem, temveč o nekem splošnejšem pogledu, ki ga je moč razpoznati v bizarnosti razmerja med posameznikom in institucijo. Ali ni vsa obsesija zbiranja osebnih podatkov o posamezniku s pomočjo pametnih telefonov ali preprosto s pomočjo sledi, ki jih puščamo dnevno na svetovnem spletu, še kako podobna kilometrom in kilometrom arhivskega gradiva, ki ga je nekoč ustvarjala romunska obveščevalna služba? Reprezentacija posameznika v mreži je vse prej kot objektiven kazalec njegove »realne« podobe in tako kot predstavljena dokumentacija v uprizoritvi blizu fikciji.

Prav zaradi tega je X mm din Y km kljub njenemu nanašanju na konkreten dogodek mogoče prebirati v širšem in aktualnem družbenem kontekstu in ga hkrati razumeti v kontekstu duha časa, o katerem se izreka.

DOGODEK
Iz mnoštva dokumentacijskega gradiva se ustvarjalka odloči uprizoriti »ključen« dogodek v življenju Doriana Tudorana. 25. marca 1985 se namreč pisatelj poslednjič odpravi na bukareški komite komunistične partije z namenom odločne zahteve po pridobitvi uradnega dovoljenja za odhod iz države. V pogovor so poleg Tudorana vpeti še poveljnik komunistične partije za propagando, predsednik društva pisateljev in prisluškovalne oziroma snemalne naprave, na podlagi katerih nastajajo »objektivna poročila«.

PRENOS NA ODER
Tla odra prekrivajo številni prepisi arhivskih dokumentov. V središču stoji pisalna miza in za njo platno. Gledalci so povabljeni, da po lastni želji izberejo gledišče. Ko se publika posede, na oder stopijo štirje igralci (Mădălina Ghitescu, Paula Gherghe, Toma Dănilă, Rolando Matsangos). Odpravijo se proti mizi in z žrebom določijo svoje vloge. Trije od njih zastopajo konkretne in realne osebe Dogodka, dodaten, četrti lik pa vstopa na mesto dokumentarista. Gianina Cărbunariu z vpeljavo subjekta, ki je z mesta zločina izvzet, podčrta pomen njegove vloge. »Tehnični operater« (T. O.) usmerja dogodek; manevrira s kamero, detajlira geste igralcev in jih preslikava na platno v ozadju, sledeč scenariju (po lastni presoji) prekinja igro, popravlja izrečeno in ga komentira. Odprta struktura uprizoritve se približuje igri, ki kljub jasnim pravilom posameznika postavlja pred izziv soočenja z nenadnimi in presenetljivimi zasuki, interpretacijami in posegi, ki so sokreirali Tudoranovo usodo.