IZZIV
Kakšna je vloga gledališča danes? Ali lahko ostaja še vedno skrito za vrati institucij in z obračanjem ogledala od družbene stvarnosti nagovarja že prepričane? Kako gledališče iztrgati iz ustaljenih modusov, da se bodo ljudje prebudili, oziroma na kakšen način zagrabiti ogledalo in ga preprosto razbiti na njihovih glavah?

Gledališče še vedno razumemo v luči prepotrebne artikulacije realnih družbenih vprašanj, vendar ne več na način kulturnega rituala, temveč v iskanju možnosti njegovega preseganja. Takšnemu pogledu se približuje tudi gledališki dogodek Was ist Maribor?

KLJUČ
Andreja Kopač, Sebastijan Horvat, Aljoša Ternovšek in Matjaž Latin izhodišče za uprizoritev poiščejo v programskih smernicah sklopa Ključi mesta (Maribor 2012, Evropska prestolnica kulture). Ključ, s katerim odprejo mestna vrata, pobrišejo prah s skrinje, prepolne potlačene, pozabljene in prezrte preteklosti, prepoznajo v industrijskem gigantu Tovarna avtomobilov Maribor (TAM).

KAJ JE MARIBOR? IN KAJ JE SLOVENIJA?
TAM pooseblja gospodarsko, politično in družbeno identiteto mesta. Hkrati pa jo tudi presega, saj primera TAM ne moremo jemati izolirano, temveč zgolj kot predikat, ki lahko drsi po mnoštvu primerov, vzetih iz slovenskega gospodarstva.

Poglobljena študija konkretnega primera je smiselna predvsem zato, ker precizira generalizirane poglede in mnenja, ki brez konkretnega izgubijo svojo veljavnost.

TAM?! – TUKAJ?!
TAM pooseblja tako zgodbo o gospodarskem uspehu kot tudi o njegovem neslavnem propadu. Njegov uspeh na mednarodnem trgu je bil povod za množično zaposlovanje. V zlatih časih je zaposloval več tisoč ljudi in tako zagotavljal človeka vredno življenje vsaj 30.000 Mariborčanom. Po propadu je bil omenjeni gigant eden osrednjih vzrokov za množičen porast brezposelnosti in povod za tragično usodo številnih ljudi. Izhajajoč iz TAM-ove zgodovine in usode, lahko sklepamo na (bližajoče se) katastrofalne posledice na drugih koncih države. Verižna reakcija, ki od propada enega obrata vodi k propadu drugega. Vzrok za približevanje stanju, ki ga prepoznavamo v Grčiji, Španiji, na Irskem itd.

A ne samo to. TAM je potrebno ugledati v luči tranzicije. Zabeležiti ključne spremembe zamenjave družbeno-politične paradigme. Je simbol tranzicijskega plenjenja ter nesposobnosti in nepripravljenosti države, da bi propad tovarne preprečila.

Analiza primera TAM razkriva prepletenost politike in gospodarstva, ki naveze izkorišča za dostopanje do javne lastnine, javnih dobrin in nacionalnega bogastva v korist posameznikov na vodilnih pozicijah. Bi lahko omenjeni proces poimenovali korupcija ali gre zgolj za (novo) paradigmo neoliberalizma?

Dokumentarna proslava na omenjeno vprašanje ne odgovarja, nas pa z zaključno pogrebno slovesnostjo vodi k spoznanju o želenem pokopu obstoječega sistema in ravnanja, ki temu sistemu pritiče.

DOSTOJNO SLOVO
S formatom proslave ekipa ustvarjalcev ne zaobjame le različnih žanrskih pristopov, temveč ji format omogoča preplet igranega z dokumentarnim kot tudi prepletanje objektivnih dejstev z osebnimi zgodbami zaposlenih. Z vnosom osebnih izpovedi, ki so na enih mestih travmatične, na drugih nostalgične, zajedljive, predvsem pa vseskozi iskrene, ustvarjalci speljejo zgodbo v območje »avtentičnega«. Dodajo ji relevantnost, ki se v »objektivnih« načinih sporočanja izgublja. S ključem izbranega formata in izvedbe pa odpro tudi vrata do src gledalcev. Brez nepotrebnega moraliziranja, zgolj z nizanjem in prepletanjem osrednjih elementov proslave.