Novice
»Namesto da bi se vicu smejal, preverjaš, če potrjuje ali nasprotuje določeni razlagi.« Več
Režijski opus Matjaža Pograjca razpolaga z raznovrstnimi scenskimi žanri in pristopi: od ustaljeno-dramskih, lutkovnih pa do plesno-gibalnih, multimedijskih in tudi predmetnega gledališča. V zadnjih letih je viden njegov izjemno močan nagib in zanimanje za aktualne teme - dogajajoče povsem vzporedno s časom, ki ga živimo. Umetniško-politična angažiranost in soočanje z nerešenimi/spregledanimi problematikami »vsakdana« so ključni tematski elementi in smernice, ki zapolnjujejo njegovo poetiko. Več
V SLG Celje poskušamo mladim približati gledališče z urami gledališke vzgoje in opažamo, da otroci in mladina predstavam bolje sledijo, ko spoznajo naše delo. Začnejo se zavedati, da so na odru živi igralci in da gledališče ni kino, kjer ješ kokice in glasno komentiraš dogajanje. Več
"Študentom dopovedujem, da si v času študija lahko pridobijo trdne temelje za dolgoletno delo v poklicu. Brez teh temeljev je kasneje zelo težko, če ne že kar nemogoče." Več
P.S. Gospa Tea Rogelj! Če je to TO … pa objavite! Gotovo vas bodo vprašali, če je vse napisano tudi resnično! Je! Osebe in dogodki so resnični, le besede sem oblikoval po svoje! T.i. umetniška svoboda besede, eh! Odlomek sem vzel iz 1,5 kg težkega zvezka, ki sem ga vseskozi prevažal s seboj in vanj pisal, kar se je zgodilo. Prilagam tudi fotko iz Pariza. Lep pozdrav in nasvidenje! Vaš ´O Tone Prvi Več
Gledališče je avtentična estetska provokacija za Drugega – bližnjega ali daljnega. Oder spreminja delo v nekaj neizbežnega, v nejasno privlačnost skrivnosti nekakšnega nedostopnega, pa vendar znanega sveta, ki je lahko tudi tvoj. Več
Pogovor z Blažem Lukanom, predsednikom žirije, ki bo letos podelila 37. nagrado Slavka Gruma na Tednu slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj. Več
... Narod se je odpovedal duhu, saj je mislil, da bo le tako lahko postal in ostal nacija, in nič več se ni izkazoval kot višja skupnost, nihče več ni bil očaran in povzdignjen, začel je živeti dolgočasno, pragmatično »evropsko« življenje, gledališče pa se je zateklo samo vase, v temno in prazno dvorano ter prižgalo delovno luč na odru in začelo z vajami za novo, še ne napisano veseloigro, za novo, še ne izsanjano žaloigro ... Več