Novice
Simon Šerbinek, diplomirani igralec in slovenist, se trenutno udinja kot gledališki lektor. Navdih za pričujoči intervju je predstavljala njegova letos izdana diplomska naloga "Govorjena ravnina v komediji Toneta Partljiča Moj ata, socialistični kulak (korelacija med dramsko predlogo in odrsko oziroma filmsko izvedbo)", s katero je zaključil študij slovenistike na Filozofski fakulteti v Mariboru. Več
INTERVJU: MATJAŽ FARIČ, koreograf, gledališki režiser in plesalec, ki letos obeležuje že 25. obletnico profesionalnega delovanja na področju sodobnega plesa. V osemdesetih je plesal pri Baletnem observatoriju ZENIT in bil kasneje koreograf pri Dramskem observatoriju ZENIT, prisoten je bil tudi pri ustvarjanju prvih generacij ob profesionalizaciji slovenske plesne scene v Plesnem teatru v Ljubljani. Medtem je ustanovil več plesnih skupin. Ustvaril je vrsto prepoznavnih predstav tako doma kot na tujem, ki so prejele številne nagrade (Geister meines lebens, 6. april, Rdeči alarm, Labodje jezero, Romeo in julija, Posvetitev pomladi, Trilogija, From The Desert Trough The Forest, Klon, Terminal, Ukaz, Srh). Je ustanovitelj zavoda Flota in plesnega festivala Fronta, ki bo letos v avgustovskih dneh že šestič potekal v njegovi rodni Murski Soboti. Več
Balkanska plesna platforma (BPP), bienalna potujoča platforma, ki je leta 2001 prvič vzniknila iz potrebe po srečevanju in predstavitvi umetnikov ter spoznavanju plesnega dogajanja v sosednjih državah, kot jo je prepoznal in materializiral eden od soustanoviteljev, romunski plesalec, koreograf in kulturni menedžer Cosmin Manolescu, se je letos združila z 17. Festivalom Exodos. Več
INTERVJU: COSMIN MANOLESCU, koreograf, izvajalec in kulturni menedžer. Soustanovitelj in soorganizator Balkanske plesne platforme, ki se tokrat odvija v Ljubljani v okviru festivala Exodos. Pogovarjala sva se o Balkanski plesni platformi, njegovem delu ter o stanju sodobnega plesa v Romuniji. Več
INTERVJU: JAN FABRE, flamski umetnik in kurator letošnjega Festivala Exodos. Imenujejo ga renesančni človek sodobnega časa, saj deluje na vseh področjih in razmišlja celostno. Poleg tega nenehno dela, najraje ponoči, saj spi le po tri ure na dan. Gledališki režiser, koreograf, vizualni umetnik, pisec in filmski ustvarjalec se je slovenskemu občinstvu prvič predstavil z gledališko predstavo Moč gledališke norosti leta 1984. Festival Exodos Fabra predstavlja tudi kot umetnika: prvi festivalski dan je bil namenjen Fabrovi filmski ustvarjalnosti, na ogled bo njegova zadnja predstava Prometej, pokrajina 2, Fabrova vizualna umetnost je predstavljena v treh delih (Izposojeni čas v Mestni galeriji Ljubljana, instalacije Karneval mrtvih pouličnih psov in Katakombe mrtvih pouličnih psov v Galeriji Vžigalica ter Umbraculum v Galeriji 001), izšla pa bo tudi knjiga njegovih dramskih besedil. Več
Slovenski gledališki muzej je tako kot vsako leto izdal pregled prejšnje gledališke sezone v letopisu, za katerega so spremne besede prispevali Vilma Štritof (za dramsko in postdramsko gledališče), Franc Križnar (za operno gledališče), Daliborka Podboj (za balet in ples) ter Špela Standeker (za lutkovno gledališče). Letopis je sestavil in uredil Štefan Vevar. Več