Novice
KRITIKA (Po Ovidiju Aleksandar Popovski, Jelena Mijović: Metamorfoze, r. Aleksandar Popovski) - »Metamorfoza je naše naravno stanje. /…/ V sodobnem svetu pa je težko prehajati iz ene kategorije v drugo. Venomer smo razvrščeni.« Več
KRITIKA. - Ste tudi vi pod neznosnim pritiskom vsakdana? Vam hiperinflacija informacij zgolj zamegljuje jasni pogled? Vam teža mnoštva zgodovinskih in dnevnih dogodkov jemlje spanec? Privoščite si Počitek od Zgodovine! Več
Simona Semenič o poraznem stanju slovenske dramatike, življenju in smrti gledališča ter o svojem zadnjem projektu, 43 srečnih koncev. Dobitnica dveh Grumovih nagrad zapored je svojevrstni »gledališki multipraktik«, ki se je soočila z malone vsemi vlogami v gledališkem procesu: od dramskega pisanja do dramaturgije, režije, produkcije, performansa … Več
KRITIKA.- »Zakaj delamo umetnost« oziroma »zakaj danes nujno potrebujemo umetnost,« se sprašuje koreografinja in plesalka Mala Kline v svoji novi avtorski predstavi Bliss (Blaženost). Z nizanjem fragmentarnih, ohlapno povezanih in simultanih prizorov, hkrati nasičenih na odru, s pomočjo štirih izvrstnih performerjev igrivo podaja več možnih odgovorov – a vsakemu sproti spodmika tla. Več
KRITIKA.- V napol avtobiografskem, napol dokumentarnem delu Will You Ever Be Happy Again? na Nizozemskem živeča srbska avtorica Sanja Mitrović vzporeja lastno preteklost in breme lastne narodne zgodovine s preteklostjo in zgodovino nemškega plesalca in soakterja Jochena Stechmanna ter tako raziskuje mehanizme konstrukcije zgodovinskih in nacionalnih naracij in njihov vpliv na osebno identiteto. Več
KRITIKA.- V predstavi Closed Circuit: Who, What, Where, When, Why and How #2 nas avtorja Rod Dickinson in Steve Rushton postavita v vlogo novinarjev, ki na novinarski konferenci poslušajo izvajanja dveh politikov, ki skušata podati razloge za neko politično akcijo ali vojaško intervencijo. Ti pa so pobrani z vseh (ideoloških in političnih) vetrov ... Več
KRITIKA.- "Govoriti o gledališču je povsem nekaj drugega kot delati gledališče," meni profesor igre na pariški dramski šoli Jacquesa Lecoqa, ustanovni član gledališke skupine Complicité in priznan belgijski igralec Jos Houben. In vendar se v predstavi-predavanju The Art of Laughter sam postavi na laž: z govorjenjem o umetnosti smeha v gledališču ustvari nadvse duhovito predstavo. Več
KRITIKA.- "Eksoticizmu" kot naravnanosti pri izbiranju predstav na Mladih levih (tako glede njihove forme oziroma estetike kot glede provenience) je potrebno priznati očitno prednost: četudi se morda včasih zdi, da ima pri izboru predstav kriterij bizarnosti prednost pred kvaliteto, pa to k nam pripelje številne stilno nenavadne projekte s celega sveta, ki sprožajo temeljna vprašanja o naravi gledališke reprezentacije in pogosto o njeni politično-etični naravi, o problematičnem odnosu z Drugim (kot na primer otvoritvena Radio Muezzin Steafana Kaegija). Več
KRITIKA.- Skladnost med gibom in besedo, med dejanjem in izrečenim, značilna za realizem, ni samoumevna. Japonska predstava Hot Pepper, Air Conditioner and The Farewell Speech razpre absurdni odnos med njima in s tem pokaže na absurdni zev v sodobni japonski (a pravzaprav globalni) družbi. Več