Sara Korošec, 22. 10. 2013

Kulturne migracije in centralizacija

Sloveniji vlada precejšnja centralizacija. Ne samo gospodarskih in izobraževalnih dejavnosti, ampak tudi kulturnih.

Foto: Matej Kristovič, Boštjan Lah / Festival Borštnikovo srečanje

Večina večjih  in primerno kvalitetnih ter mednarodno priznanih umetniških dogodkov in festivalov se dogaja v Ljubljani.Tudi velika večina slovenskih umetnikov živi in ustvarja v Ljubljani, četudi ni njihov rojstni kraj. Zaradi tega je ljudem, ki ne živijo v urbanem centru, onemogočeno konzumiranje kvalitetnih kulturnih dogodkov ter tudi angažiranje v umetnosti, kar vpliva  na kulturno podhranjenost posameznih območij in posledičen beg mladih v urbana središča.

Večina denarja za kulturo se steka v Ljubljano in preprosto zavodi in institucije na periferiji ne morejo konkurirati s kvaliteto dogodkov in festivalov. Zaradi ugodnejšega financiranja in dovoljšne kritične mase zainteresirane javnosti, se v prestolnici institucije lahko osredotočajo na specifične veje umetnosti in manj komercialne dogodke, kar prinaša kvaliteto.

Tukaj bi se na prvi pogled zdela prava rešitev kulturna decentralizacija, vendar bi le-ta (glede na majhnost Slovenije) pomenila le veliko »drugorazrednih« dogodkov po vsej Sloveniji, saj si s tako majhnim proračunom za kulturo najkvalitetnejših ne bi mogli privoščiti. Srčika problema je drugje. Ljubljana naj ostane kulturno središče, saj je tam koncentracija kapitala in publike, vendar je hkrati z infrastrukturo potrebno omogočiti sistematičen, lažji in cenejši dostop do dogodkov. Zakaj ne bi skozi vse leto obstajali organizirani prevozi v kulturna središča (kot trenutno deluje Borštnikov avtobus)?

Drug vidik pa je vedno večja zainteresiranost v ekskluzivo. Ekskluziva v času globalizacije dobiva vse večji pomen, ker ljudje vedno bolj iščejo kraje, dogodke,ki so neonesnaženi in avtohtoni. Festivali locirani na ekskluzivnih lokacijah so vedno bolj obiskani, saj pomenijo odmik od vsakdanjika in popoln predah za umetnost. Dovolj močan, kvaliteten, specifičen in zanimiv festival bo zainteresirano publiko privabil kamorkoli. Če samo vzamemo za primer Borštnikovo srečanje, Dneve poezije in vina ali Festival slovenskega filma...

Če zaključim, morda je od kulturne decentralizacije potrebnejša in bolj pomembna decentralizacija kultiviranosti. Od tam dalje pa se vse zdi mogoče.

***

Bilten - informator Festivala Borštnikovo srečanje ustvarjajo študentje ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, študentke mariborske Filozofske fakultete in sodelavci portala SiGledal.

Povezave:

Povezani dogodki

Sandi Jesenik, 26. 10. 2013
Preživeti in živeti z odrsko umetnostjo
Sara Korošec, 26. 10. 2013
Umetnost in izobraževanje
AB, 25. 10. 2013
Knjige na FBS: Tretji dan
Ana Lorger, 26. 10. 2013
Dnevnik
ŽŽ, 23. 10. 2013
Dnevniški zapis
Iza Strehar, 23. 10. 2013
Od kje izvira potreba po umetnosti?
Rok Andres, Nina Zupančič, 26. 10. 2013
»Smo kot velika sadna solata.«
Viktorija Aleksovska, 26. 10. 2013
Ali Madonna hodi v gledališče?
Rok Andres, Nina Zupančič, 26. 10. 2013
»Imate izjemno močno kulturo.«
Rok Andres, 19. 10. 2013
Zakaj Festival spričo teh časov?
Alenka Mrakovčić, 19. 10. 2013
Dvojina za tri pare in štiri plesalke
Nina Zupančič, 21. 10. 2013
V znamenju barv
Nina Zupančič, 21. 10. 2013
Also sprach Cage
KiM, 22. 10. 2013
Ko golota postane klasika
Sara Korošec, 26. 10. 2013
Umetnost in izobraževanje