Kulturne migracije in centralizacija

Avtor: Sara Korošec

Sloveniji vlada precejšnja centralizacija. Ne samo gospodarskih in izobraževalnih dejavnosti, ampak tudi kulturnih.


Foto: Matej Kristovič, Boštjan Lah / Festival Borštnikovo srečanje

Večina večjih  in primerno kvalitetnih ter mednarodno priznanih umetniških dogodkov in festivalov se dogaja v Ljubljani.Tudi velika večina slovenskih umetnikov živi in ustvarja v Ljubljani, četudi ni njihov rojstni kraj. Zaradi tega je ljudem, ki ne živijo v urbanem centru, onemogočeno konzumiranje kvalitetnih kulturnih dogodkov ter tudi angažiranje v umetnosti, kar vpliva  na kulturno podhranjenost posameznih območij in posledičen beg mladih v urbana središča.

Večina denarja za kulturo se steka v Ljubljano in preprosto zavodi in institucije na periferiji ne morejo konkurirati s kvaliteto dogodkov in festivalov. Zaradi ugodnejšega financiranja in dovoljšne kritične mase zainteresirane javnosti, se v prestolnici institucije lahko osredotočajo na specifične veje umetnosti in manj komercialne dogodke, kar prinaša kvaliteto.

Tukaj bi se na prvi pogled zdela prava rešitev kulturna decentralizacija, vendar bi le-ta (glede na majhnost Slovenije) pomenila le veliko »drugorazrednih« dogodkov po vsej Sloveniji, saj si s tako majhnim proračunom za kulturo najkvalitetnejših ne bi mogli privoščiti. Srčika problema je drugje. Ljubljana naj ostane kulturno središče, saj je tam koncentracija kapitala in publike, vendar je hkrati z infrastrukturo potrebno omogočiti sistematičen, lažji in cenejši dostop do dogodkov. Zakaj ne bi skozi vse leto obstajali organizirani prevozi v kulturna središča (kot trenutno deluje Borštnikov avtobus)?

Drug vidik pa je vedno večja zainteresiranost v ekskluzivo. Ekskluziva v času globalizacije dobiva vse večji pomen, ker ljudje vedno bolj iščejo kraje, dogodke,ki so neonesnaženi in avtohtoni. Festivali locirani na ekskluzivnih lokacijah so vedno bolj obiskani, saj pomenijo odmik od vsakdanjika in popoln predah za umetnost. Dovolj močan, kvaliteten, specifičen in zanimiv festival bo zainteresirano publiko privabil kamorkoli. Če samo vzamemo za primer Borštnikovo srečanje, Dneve poezije in vina ali Festival slovenskega filma...

Če zaključim, morda je od kulturne decentralizacije potrebnejša in bolj pomembna decentralizacija kultiviranosti. Od tam dalje pa se vse zdi mogoče.

***

Bilten - informator Festivala Borštnikovo srečanje ustvarjajo študentje ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, študentke mariborske Filozofske fakultete in sodelavci portala SiGledal.

Povezave:


Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/kulturne-migracije-in-centralizacija