Nina Zupančič, 21. 10. 2013

Also sprach Cage

Čar performative je, da nikoli ne veš, kaj lahko pričakuješ. Kar ima čar, ima tudi odčaranje, tako je vhod na tovrstne intermedialne projekte vedno pogojen s posebnim pričakovanjem, namreč nikoli ne veš, če se bodo mišice skrčile in bo po repih končičev prevevala energija videnega ali pa boš obsedel sam v temi, izgubljen in čakajoč izhoda.

foto babaLAN

S slednjim dejstvom se igra tudi Repnikova predstava Also sprach Cage, ki v videu izrecno nagovarja tiste v občinstvu, ki so si prisegli, da ne bodo prestopili praga še enega performansa, pa zdaj sedijo na Cageu, nagovarja pa tudi skeptike, kritike, žirante, vsakega gledalca posebej… Ker nagovor, zahteva tudi svoj odgovor, sem po vtisih videnega povprašala gledalce…

Mlajša generacija študentov, ki je bila med gledalci v močni prevladi, je izpostavila v prvi vrsti odrsko prezenco Ingrid Berger Myhre, v Franciji živeče plesalke in performerke, dotaknilo se jih je tako njeno igranje z zvokom in gibom v prvem delu kot tudi prikaz treme skozi zgodbo o prijatelju v zadnjem delu. Poleg Ingrid so njihovo oko in uho nase pritegnili še posneti projiciranja Marine Abramović na različne dele kavbojk in telesa ženske v videu ter video posnetek pogovora med Petrom Weiblom in francosko kuratorko, ki so ga spremljali lažni podnapisi (pravega pogovora ne slišimo). 

Vsi vprašani pa so omenili lahkotnost bivanja na predstavi. Odvzem logične linije je osvobodil njihove glave, spočil telesa in duha, brez naprezanja so lahko sledili videu, gibu, petju, zvoku in nagovorom, ker jim je bilo odvzeto takojšnje rezoniranje dogodkov na odru in platnu, ostala so jim samo čutila, tako je predstava svojo tiho rdečo nit bolezni in ljubezni sodobne družbe prenesla na prisostvujoče na subtilen način.

***

Bilten - informator Festivala Borštnikovo srečanje ustvarjajo študentje ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, študentke mariborske Filozofske fakultete in sodelavci portala SiGledal.

Povezave:

FBS

Povezani dogodki

Sandi Jesenik, 26. 10. 2013
Preživeti in živeti z odrsko umetnostjo
Sara Korošec, 26. 10. 2013
Umetnost in izobraževanje
AB, 25. 10. 2013
Knjige na FBS: Tretji dan
Ana Lorger, 26. 10. 2013
Dnevnik
ŽŽ, 23. 10. 2013
Dnevniški zapis
Iza Strehar, 23. 10. 2013
Od kje izvira potreba po umetnosti?
Rok Andres, Nina Zupančič, 26. 10. 2013
»Smo kot velika sadna solata.«
Rok Andres, Nina Zupančič, 26. 10. 2013
»Vsako leto sem videl nekaj izjemnega.«
Viktorija Aleksovska, 26. 10. 2013
Ali Madonna hodi v gledališče?
Rok Andres, Nina Zupančič, 26. 10. 2013
»Imate izjemno močno kulturo.«
Sara Korošec, 22. 10. 2013
Kulturne migracije in centralizacija
KiM, 22. 10. 2013
Ko golota postane klasika
Rok Andres, 19. 10. 2013
Zakaj Festival spričo teh časov?
Alenka Mrakovčić, 19. 10. 2013
Dvojina za tri pare in štiri plesalke
Nina Zupančič, 21. 10. 2013
V znamenju barv
Rok Andres, Nina Zupančič, 26. 10. 2013
»Smo kot velika sadna solata.«
Nina Zupančič, 2. 11. 2018
Nina Zupančič bere sodobno slovensko dramo
Nina Zupančič, 31. 8. 2012
Freemanov Expanding energy in moralka o udobju