Rok Andres, Nina Zupančič, 26. 10. 2013

»Imate izjemno močno kulturo.«

Artur Sonnen je dramaturg in teatrolog. Zaposlen je na Univerzi v Amsterdamu, kjer predava dramaturgijo. Vodil je več festivalov in bil član različnih žirij, tudi žirije za podeljevanje evropske gledališke nagrade. V Mariboru se že počuti domače, saj je bil lani na Borštnikovem srečanju član strokovne žirije.

Foto: Matej Kristovič, Boštjan Lah / Festival Borštnikovo srečanje

To je vaš drugi obisk na Borštnikovem srečanju. Kako se počutite?

Lansko leto sem bil član žirije, zato sem moral videti veliko več predstav. Festival pa je letos popolnoma primerljiv z lanskim. Prej nisem dosti vedel o slovenskem gledališču in vaši kulturi. Imate izjemno močno kulturo, glede na to, da ste tako majhen narod. In toliko gledališč, ki so tako dobro obiskana, to je zares čudovito!

Se do sedaj že videli predstavo, ki vas je posebej navdušila?

Nisem še videl veliko predstav, še me čakajo, a mislim, da že imam najljubšo: Ponorela lokomotiva. Režiserja te predstave smo lani nagradili in imeli smo prav! (smeh)

Je mogoče, da bi Lokomotiva gostovala na Nizozemskem? Kako bi jo sprejeli?

Najmanj, kar lahko storim je, do jo predlagam vsem, ki jih poznam in nekaj od tega sem že storil. In če mi bodo verjeli, jo bodo videli.

Kakšna je razlika v politiki do gledališča na Nizozemskem v primerjavi s Slovenijo?

Tukaj je gledališče pomembno. Pri nas ni. Kar nima nobene povezave s kvaliteto gledališča, naše gledališče je izjemno, a nima nobenega učinka, nobenega vpliva. Ne na politiko, ne na publiko, na nikogar. Zgolj obstaja. Ima sicer nekaj vpliva zunaj meja, na primer v Munchnu, kjer je režiral moj znanec, a tam imajo radi gledališče. Kot pri vas. V naši državi je gledališče bolj za zabavo, sprostitev; tudi resno zabavo. Moralo bi imeti tudi političen odzven, a se to ne dogaja.

Kako pa delajo mladi nizozenski dramatiki? Dobijo priložnosti?

Da. Pogosto jih igrajo, tako v malih kot velikih gledališčih. Do sedemdesetih nismo imeli svojih dramatikov, takrat je bil 1% dramatike nizozemskega izvora, zdaj je 63% vseh uprizorjenih besedil naših. Trdo smo delali, da smo mladim avtorjem dali izobrazbo in možnost. Prejšja vlada je za umetnike trdila, da smo kriminalci, ker parazitiramo državno blagajno, ne da bi karkoli delali, zato smo takrat izgubili 10% sredstev za kulturo. Nato so uničili veliko mladih in malih gledališč, ostale so samo velike institucije, kot na primer Nacionalno gledališče, opera in orkester. Vseh 19 manjših produkcijskih hiš, ki so dale priložnost mladim, da najdejo svoj izraz in pot, takoj, ko so prišli iz šolanja, je zdaj zaprtih.

Se boste prihodnje leto vrnili v Maribor?

Seveda! Krasna priložnost je in vreme je vedno tako čudovito!

***

Bilten - informator Festivala Borštnikovo srečanje ustvarjajo študentje ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, študentke mariborske Filozofske fakultete in sodelavci portala SiGledal.

Povezave:

FBS

Povezani dogodki

Sara Korošec, 26. 10. 2013
Umetnost in izobraževanje
Ana Lorger, 26. 10. 2013
Dnevnik
Rok Andres, Nina Zupančič, 26. 10. 2013
»Smo kot velika sadna solata.«
Rok Andres, Nina Zupančič, 26. 10. 2013
»Vsako leto sem videl nekaj izjemnega.«
Viktorija Aleksovska, 26. 10. 2013
Ali Madonna hodi v gledališče?
Rok Andres, 19. 10. 2013
Zakaj Festival spričo teh časov?
Alenka Mrakovčić, 19. 10. 2013
Dvojina za tri pare in štiri plesalke
Nina Zupančič, 21. 10. 2013
V znamenju barv
Nina Zupančič, 21. 10. 2013
Also sprach Cage
KiM, 22. 10. 2013
Ko golota postane klasika
Sara Korošec, 22. 10. 2013
Kulturne migracije in centralizacija
Iza Strehar, 23. 10. 2013
Od kje izvira potreba po umetnosti?
ŽŽ, 23. 10. 2013
Dnevniški zapis
AB, 25. 10. 2013
Knjige na FBS: Tretji dan
Sandi Jesenik, 26. 10. 2013
Preživeti in živeti z odrsko umetnostjo
Rok Andres, Nina Zupančič, 26. 10. 2013
»Vsako leto sem videl nekaj izjemnega.«
Simon Belak, Rok Andres, Nina Zupančič, 16. 5. 2012
(Kratka) meditacija o času