Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijose poleg vseh drugih dejavnosti študentje lahko pohvalimo tudi z izdajanjem lastne »revije«, ki se sicer imenuje (skladno z bodočim poklicem in področjem, ki ga zajema) kar gledališki list ODERuh. Oznaka ni povsem naključna, saj tudi vsebinsko spominja na gledališke liste, po novem pa ponuja tudi tematski sklop, s čimer se od klasičnih gledaliških listov jasno razlikuje.
Prva izdaja je ugledala svet ne tako daljnega študijskega leta 2006/2007 in takratna urednica Zala Dobovšek je v prvem uvodniku razkrila, po kakšnem ključu so izbrali ime ODERuh. Ponudi nam kar slovarsko (ironizirano) definicijo: »ODERuh -a m (ū) nav. ekspr. kdor skozi odrsko izvedbo izkorišča, odira in izrablja čustveno-razumska zaznavanja gledalca.«
Gledališki list ODERuh izhaja dvakrat letno, proti koncu zimskega in letnega semestra, za kar obstaja tudi praktični razlog, saj se njegovo izhajanje tako pokrije s produkcijami naših gledaliških ustvarjalcev, ki so približno hkrati z izdajo lista premierno predstavljene.
V prvih ODERuhih je bilo glavno izhodišče predstavitev semestrskih produkcij, kar še vedno ostaja njegov pomemben del. Gledališki režiserji z bralci tako delijo svoje koncepte, igralci svoja občutja in potek priprav, dramaturgi ponudijo vpogled v svoje dramaturške razčlembe in analize, kostumografi in scenografi pa skice idejnih zasnov svojih izdelkov.
Poleg tega so strani zgodnejšega ODERuha polnili tudi zapisi o B-produkcijah ('neuradnih produkcijah'), o omembe vrednih dosežkih in nagradah ter refleksije študentov.
Po dveh letih izdajanja se je takratna urednica Anita Volčanjšek odločila za reformno nadgradnjo ODERuha. Prva opazna razlika je bila v novem formatu in oblikovanju lista. Z vsako številko je bila določena tudi splošna tema, ki je zaobjela vse prispevke, da je postal ODERUH bolj povezan. Tudi vsebinsko je postal polnejši. Poleg prej omenjenih produkcij in refleksij lahko zdaj v ODERuhu najdemo tudi filmski kotiček, imenovan »In – akcija!«, kjer so predstavljeni prej nekoliko zapostavljeni študenti filma; tematski sklop, ki je vsak semester drugačen (npr. politična kritika, tabu, /nova/ antika …); intervjuje z ljudmi, ki so tako ali drugače povezani z gledališčem. Prav tako so v ODERuhu prisotni novi sklopi, npr. »Povezave«, kjer so objavljena pisma naših študentov na izmenjavah v tujini, in sklop »Voajer«, ki, kot že samo ime nakazuje, pomeni opazovanje gledališkega dogajanja zunaj akademije.
Iz prve roke sem od kolegice dramaturginje Anite Volčanjšek, absolventke dramaturgije, ki je pripomogla k novemu videzu ODERuha, dobila tudi krajšo razlago, kako je do preobrata prišlo:
»V študijskem letu 2008/09, ko sta mi prejšnji urednici ODERuha predali urejanje in zbiranje gledališko-filmskega materiala, sem se najprej odločila za fizično spremembo. Zazdelo se mi je namreč, da nas vse skupaj moti nekoliko nepraktična oblika glasila in da se mora prostor (stran) bolje izkoristiti. Pri mentorjih, Barbari Orel in Denisu Ponižu, sem dobila 'zeleno luč' in takoj stopila v akcijo z iskanjem ekipe. Smotrno je, da lahko do kreativnega ustvarjanja – bodisi oblikovalskega ali novinarskega – pridejo mladi ljudje. Z oblikovalcema Darjanom in Danijem smo se odločili za nov format glasila in natančneje določili postavitev tekstov in fotografij, pridružili pa sta se nam še dve mlajši študentki, moji (takratni) pomočnici. Formirali smo število znakov, ki naj jih vsebuje prispevek, jaz pa sem postavila – vsaj okvirno, z različnimi naslovi, ki nakazujejo določen kontekst rubrike – vsebinski okvir. Potem se delo nanaša na seznanjanje študentov (potencialnih piscev) s tehničnimi zamejitvami in vsebinsko reformo in, jasno, z 'dead line' za oddajo prispevkov. Urednikovanje mi je bilo v veselje, saj smo začrtano delo – oblikovne in vsebinske reforme na 'dolgi rok' – z ekipo tudi uresničili. […] Ne nazadnje o tem govorijo pohvale zunanjih ljudi in akademijska študentska nagrada zlatolaska, ki je bila glasilu podeljena kot 'najboljši dosežek'.«
ODERuh se je torej iz začetnega gledališkega lista akademije razvil v nekakšno akademijsko gledališko revijo, njegovo urejanje pa je trenutno v rokah študentke dramaturgije Mojce Ketiš.
Obstaja pa še ena stična točka z institucionalnimi gledališkimi listi – uredništvo ODERuha je že od začetka v rokah študentov in študentk dramaturgije, kar pomeni, da je ODERuh tudi nekakšen vadbeni poligon za bodoče dramaturge, ki v gledališčih običajno skrbijo za gledališke liste. Glede na trenutno stanje ODERuha nam v bodoče očitno ne bo potrebno vihati nosov nad pravimi gledališkimi listi!
Povezave: