O izboru šestnajstih zgodb

Tistega četrtka se z Maretom dobiva v ljubljanskem Kinodvoru. Jaz prinesem kartonaste kartice, na katerih so kot na osebni izkaznici zapisani osnovni podatki vseh tridesetih zgodb – naslov zgodbe, osebe, kraj dogajanja, posebnosti. Potem predebatirava vsako zgodbo po vrstnem redu, kot jih je zapisal dramatik José Luis, in jih razdeliva na tri dele: užitne, pogojno užitne, neužitne.
Naj se sliši še tako 'avtorkletno' nekatere od teh tridesetih zgodb so res brez potenciala, napisane v šali zaradi šale in pogojno duhovite ali šokantne zaradi preobrata na koncu, ki je ključ vseh zgodb. In ga je, mimogrede, nujno potrebno v več primerih spremeniti, razbiti, obiti, zakriti, preslepiti, skratka sčrtati ...
Zato so pa nekatere zgodbe tudi res super in jih lahko izven avtorjevih okvirov didaskalij (to so tisti romantični zapisi v poševni pisavi, ki opisujejo, kako si je dramatik predstavljal prizor) postaviš v univerzalen čas in prostor ter jih prepoznaš kot širše zastavljeno problematiko spolov in medsebojnih odnosov.
Že takoj v začetku pa sva se odločila tudi za vseh pet monoloških zgodb, ki se sicer res vijejo kot jara kača, vendar lepo zaokrožijo usode posameznikov.

O vrstnem redu

In tako se naše predstave slika začne risati z zgodbo ŽENSKE ZAUPNOSTI – v kateri Uradnica in Učiteljica ter njune besede niso pomembne toliko kot svet nekomunikacije, mimobežnosti in vsesplošne zamenljivosti, ki ga vpeljeta.

In nadaljuje s prvo monološko zgodbo SENDVIČ Z JETRCI – v kateri Važen mlad frajer na invalidskem vozičku, obvezan in v gipsu od nog do glave, z značilno govorico in besen na ves svet (tako didaskalija) laže ali pa mogoče tudi ne.

In vodi v park in zgodbo PRAVA MUČENICA – v kateri prvič ugotoviš, da ljubezni ne razumeš sploh, neuslišane ljubezni pa še posebej sploh ne.

In se prvič skrije v zakonsko posteljo v zgodbi ZAKONSKE TEŽAVE – v kateri je vsaka najmanjša beseda povod za strašljiv zakonski konflikt.

In se skrije v posteljo z ljubimcem v zgodbi VPRAŠANJE ČASTI – v kateri se zakomplicirata dva para (in zato eden preveč).

In nadaljuje v zgodbi ISKRENOST – v kateri se zakomplicirata dva para (in zato eden preveč), zato se ženski po moško pogovorita o zakonskih težavah.

In se spet vrne v zakonsko posteljo v zgodbo NEDELJA ZJUTRAJ – v kateri On in Ona ostaneta sama in je zgodba o ljubimcu le še ena od brezplodnih, vsakodnevnih provokacij.

Na polovici poti se (zaenkrat v ideji) sočasno odvijata dve zgodbi umiranja: moška LJUBEZENSKO PISMO MARY in ženska DOBER DAN, GOSPOD DOKTOR – pri katerih je zanimiv kraj dogajanja in iskanje njune povezanosti.

V nadaljevanju gremo pod most s klošarji v zgodbi DENAR IN LJUBEZEN – v kateri je vrednost denarja nična, finančna stiska upokojencev pa dandanes še posebej tragična.

Z brezdomko nadaljujemo v monološki zgodbi LAPIS LAZULI – v kateri osamljena starka pripoveduje svojo življenjsko zgodbo.

In se nadaljuje v monološko zgodbo LJUBEZENSKA OBLJUBA – v kateri iz norišnice pobegne dekle s svojo ljubezensko obljubo in odgriznjenim ušesom.

In morda prav o njej sanjari zapornik v monološki zgodbi DEKLE MODRIH OČI. Kdo ve?!

In morda se za njeno podobo s koledarja prepirata dva brodolomca na samotnem otoku v zgodbi AVGUST. Kdo ve?!

Ali pa se bo z njo poročil mladenič iz zgodbe GLOBUS – v kateri tik pred poroko z globusom še zadnjič poleti v svoje sanjarije. Kdo ve?!

Zadnja poteza slike z naslovom Ljubezenske in šaljive zgodbe al fresco pa je zgodba PROFESIONALCA – v kateri se bodo vsi štirje igralci spopadli s sinhronizacijo porničev. In se mogoče vprašali tudi o smiselnosti svojega dela.


O tem, kako bodo skozi te zgodbe prehajali štirje igralci, za katere je padla odločitev, da morajo držati neko rdečo nit in vsaj okvirno poenotiti pisane osebe teh zgodb, pa naslednjič.



*naslov prispevka bo vsakič naslov ene zgodbe