Naslov je tista tipična angleška dvopomenka, ki slastno zagrize v svoje bistvo – rit. Ponuja pa – to rit – še celemu kupu možnih interpretacij, med njimi, da je treba izpostavljati svoje dobre lastnosti in pa, da je treba zagrabiti in izkoristiti tisto, kar ti delo olajša.
Moj money maker je Tim Etchells -
(Jedrt pravi, da bi se novinarji pogovarjali samo z njim, ker je zvezda. Jaz pravim, da dobro vedo, da se je treba za pogovor pripravit, in da je glede Etchellsa internet precej bolj radodaren in do novinarja prijazen, kot glede mestoma mladih in/ali manj izpostavljenih ustvarjalcev, ki jih je izbral za festival. Shake your money maker!)
- moj money maker je Tim Etchells, ker vsak večer trudoma postreže s premišljenimi pogovori z umetniki in komentatorji. Čeprav pravi, da vstaja ob zori, ker se mu je za nazaj nabralo toliko dela, da izkorišča “prosti tek” festivala kot delovne počitnice, je na večerne pogovore precej pripravljen. Ali pa dovolj dober, da zimprovizira relevantnost.
Pogovarjal se je s Clementom, Alijem in Kate.
Kot rdečo nit so izpostavili objekte. Lepa slovenska beseda stvari jim pripisuje tisto bistveno lastnost – stvarnost – ki jih definira.
Umetnost pa jih transformira. Metamorfoze. Changeability je čudna beseda, pretvornost mi zveni nekoliko bolj resnično.
Clement stvari pretvarja dobesedno (ko “list postane račun, pogodba, oporoka, meni“).
Urnamo jih dojemata kot mejne, podvojene pojme:
“Wathiqu so vojački pomembni, meni so samo slikica.”
Se pravi vojna – bruhanje pomenov in spominov. In po drugi strani deška fascinacija z vojakom-junakom.
Kate objekte pretvarja v abstrakcije.
“Konzerva je čas, kozarec je prostor. Vizualizirajte. Moj vidik je nevednost. Temna snov govori o fiziki, ki je ne razumem, koncept, ki jih je skoraj nemogoče držat v glavi. Svet nam je nedostopen.”
I heard it through the grapevine
V petek se dobim z njo in jo bom, med drugim, povsem resno vprašal, zakaj torej o stvareh, ki jih ne razume, poslušamo njo. Ostra Novozelandka mi bo, predvidevam, postregla z ostrim odgovorom.
Že danes dopoldne pa bom kramljal s Tang Fu Kuenom, kuratorjem azijske platforme. Upajmo, da bomo izvedeli, kaj je res treba it gledat.
Še preden bom slednje dobro zapisal, se bo v dnevno sobo v Španske borce selila eksekucija festivala: Nataša, Katja, Jedrt, Borut… Če vas zanima, kako izgledajo znervirani, se dobimo tam v čim večjem številu. Ob petih bodo gotovo že na lokaciji.
Ob sedmih se namreč svečano odpre Fokus. Obljubljajo celo “azijsko pogostitev”. Mmmmm. Let’s get it on!
Se beremo in vidimo še danes,
***
18. mednarodni festival sodobnih odrskih umetnosti, ki ga kot bloger vsakodnevno spremlja Jure Novak:
"Mnjahm. Še nikoli nisem bil bloger. Prestar sem za blogerja. Zato raje recimo, da sem zapisnikar. Zapisujem. Zapiskujem."