Na bienalu se bo še do večera v glavnem programu zvrstilo skupno deset predstav: Poiesis sebstva avtorjev Snježane Premuš ter Roka Vevarja, Četrtek ob petih (avtorji Jurij Konjar, Andreja Podrzavnik, Jaka Šimenc, Blaž Celarec), Koncert telesa (Ana Romih in Beno Novak), Zaklenjeno Veronike Valdes, Mes(t)o glasu avtorice Irene Tomažin Zagoričnik ter maratonska Skupaj (Marko Mandić in Leja Jurišić).

V programu so tudi predstave Chorus (Žigan Krajnčan, Gašper Kunšek in Jan Krmelj), Radio hit avtorice Urške Sekirnik ter Koncert za MAM Maše Kagao Knez. Neposredno pa se je zaradi nagrade strokovne žirije koreografu Matiji Ferlinu na Gibanici 2017 v glavni program uvrstila predstava Staging a Play: Antigona. V spremljevalni program je bila uvrščena predstava iz serije Tatovi podob Matilda in njene žemljice v izvedbi Urške Vohar, ki je bila izvedena ob odprtju bienala.

Predstavi, ki jo bo nagradila strokovna komisija v sestavi Rainer Hofmann, Dorota Sosnowska in Kira Kirsch, Bunker in Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana v letu 2020 nudita koprodukcijo s prostorom in tehnično podporo. Nagrajena predstava strokovne komisije bo septembra gostovala tudi v Mariboru na Festivalu Platforma sodobnega plesa, ki ga organizira Plesna Izba Maribor, nagrajena predstava občinstva pa v Narodnem domu Maribor v okviru gostovanj, ki jih organizira Nagib. Ena izmed nagrajenih predstav bo gostovala tudi na Rdečih revirjih v letu 2020.

Nocoj pa bo društvo naznanilo tudi, kdo so letošnji dobitniki nagrad Ksenije Hribar za izjemne dosežke na področju sodobnega plesa. Letošnja nagrajenka za življenjsko delo je priznana koreografinja, plesalka in plesna pedagoginja Sinja Ožbolt, ki so ji simbolično nagrado v obliki plakete že izročili na odprtju bienala.

V Društvu za sodobni ples so 25-letnico delovanja pospremili tudi z razmišljanji o tem, da se na področju sodobnega plesa v obdobju od ustanovitve društva razmere niso obrnile na bolje, temveč na slabše, saj področje ostaja finančno podhranjeno, ustvarjalce pa pestijo še številne druge težave.

Predsednica društva Pia Brezavšček je ob sredinem odprtju bienala v svojem nagovoru med drugi dejala: "Politična volja, ki lahko bistveno spodbudi afirmacijo polja, bodisi obstaja bodisi ne obstaja. Sodobni ples je imel že na tej točki vedno težave - nemara zato, ker ni masovni spektakel, ker se ga drži mit o zagonetnosti in ker niti ni vezan na slovenski jezik." Ob tem pa je dodala, da sodobni ples že vrsto let - s srčnim, čeprav pogosto upehanim zagovorništvom, pa tudi s svojo prakso, z diskurzi, z delom profesionalcev, ki rastejo iz scene - dokazuje, da je še kako živ.

Organizatorji so teme, ki zadevajo področje, odprli tudi ob predstavitvi treh publikacij, okroglih mizah o nujni institucionalizaciji sodobno-plesnega polja ter položaju izobraževanja na področju slovenskega sodobnega plesa. Za danes so pripravili še poseben diskusijski dogodek, na katerem bodo lahko nastopajoči na Gibanici spregovorili o tendencah v slovenskem sodobnem plesu.