Po mnenju strokovne komisije postane utopična pa vendarle globoko zakoreninjena ideja skupnosti med izvajalci in gledalci resnična v času in prostoru, ki ju ustvari zmagovalna predstava Skupaj. "Premešani seznam predvajanja ustvarja skupno čustveno podlago, ki se nanaša na naše skupno znanje o glasbi in popularnem svetu. Hkrati se fantazija popularne kulture para ali dueta v plesnem svetu razgradi v igrivo predstavo s klasičnimi zgledi in stereotipi o spolu. (...) Videli smo dva izjemna izvajalca, ki oba presegata svoj običajni medij, zato nas zelo zanima, kako bi se to sodelovanje lahko razvijalo in kakšni bodo naslednji umetniški koraki," so med drugim zapisali v obrazložitvi nagrade.

Performerski dvojec Jurišić-Mandić se v sodelovanju z režiserjem Bojanom Jablanovcem in pisko Semiro Osmanagić ukvarja z večnim idealom performansa in večno nerazrešljivo težavo politike: Kaj pomeni biti skupaj in kako biti skupaj. "Skupaj" je neko mitično mesto zlitja, ki posameznika "zaceli" z drugim. Za to potrebujeta čas. Pogled tretjega, ki išče svoj prostor v skupnem, vstopa v performans skozi misli Semire Osmanagić, ki z besedo interpretira in pritiska na nevidne kljuke nevidnih vrat v "skupaj". "Skupaj" zahteva investicijo, ki smo jo vedno težje pripravljeni plačati. "Skupaj" je površina, na kateri stalno drsi. Za politiko nerazrešljiva težava, za performans večni ideal, so o predstavi zapisali organizatorji Gibanice.

Občinstvo pa je nagradilo predstavo Chorus, ki so jo ustvarili Žigan Kranjčan, Gašper Kunšek in Jan Krmelj. Kot so zapisali organizatorji, neposredno pred nami oživi zbor "svobodnih plesalcev" ali Chorus, ki se skozi predstavo ves čas prelamlja in na novo sestavlja - in se na koncu sestavi neposredno skozi interakcijo / intervencijo urbanega giba na podstat ideje Zbora kot komentatorja občečloveških dilem. Gib, ki se ob tem vzpostavlja, "govori" jezik neke nove fleksibilnosti, kameleonske telesnosti in neposredne sovisnosti - človeka v svetu in sveta v človeku.

Organizator Gibanice je Društvo za sodobni ples, ki na bienalu podeljuje tudi nagrade, poimenovane po priznani slovenski plesalki, koreografinji ter plesni pedagoginji Kseniji Hribar. Nagrado za življenjsko delo so letos namenili Sinji Ožbolt. Plesalka, koreografinja in pedagoginja je v pogovoru ob prejemu nagrade med drugim dejala: "Preživetje na področju sodobnega plesa je hudičevo težko. Zato mora biti tvoja želja po tovrstnem ustvarjanju izjemno velika, saj zahteva ogromno vztrajnosti in garanja."

Nagrade Ksenije Hribar društvo podeljuje tudi za izjemne dosežke na področju sodobnega plesa. Letos so nagrado za avtorski koreografski opus namenili Maji Delak, plesalki in koreografinji s samosvojim avtorskim podpisom. "V njenem avtorstvu in polju koreografiranja lahko beremo več kot samo izpostavljanje avtorske virtuoznosti in pisave. S svojim delom opozarja, da je to polje tudi stičišče, kjer se sreča ustvarjalna sila vseh sodelujočih," med drugim piše v utemeljitvi nagrade.

Delo Maje Delak se sicer razteza še na projekte zavoda Emanat z značajem zagovorništva za sodobnoplesno sceno, kot so Slovenski koreografski imenik, pogovori Metodologije beleženja in novo izdani zbornik Skupnost emancipiranih misli in teles, kot glavna pobudnica pa je sodobnemu plesu omogočila tudi vključitev v srednješolsko izobraževanje.

Nataša Živković je nagrado prejela kot ustvarjalka na različnih področjih - od sodobnega plesa do gledališča in performansa, "ki je v svojem umetniškem delovanju izjemna v prehajanju med različnimi uprizoritvenimi konteksti, ki jih naseli z lastno avtorsko noto in velikodušno prispeva h kolektivnemu odrskemu izrazu". Kot perspektivni koreograf je bil nagrajen mladi ustvarjalec Jan Rozman, katerega interdisciplinarni pristop do ustvarjanja je dobro izražen v njegovi najnovejši avtorski predstavi Predmetenje.

Rok Vevar je bil nagrajen v kategoriji teorija in zgodovina plesa. V utemeljitvi so v društvu zapisali: "Slovenski sodobni ples bi bil verjetno manj imaginativen, senzibilen, konceptualno domišljen in politično angažiran, če v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja vanj ne bi vstopil publicist, teoretik, zgodovinar, arhivar in pedagog sodobnih scenskih umetnosti Rok Vevar."

Podelili so tudi posebno nagrado komisije. Ta je pripadla Leji Jurišić za maratonsko predstavo Skupaj, ki jo je ustvarila z igralcem Markom Mandićem, in sodelovanja v različnih projektih v minulih dveh letih. Kot piše v utemeljitvi nagrade, Lejo Jurišič zaznamujejo samostojnost, neodvisnost in brezkompromisnost, v letih ustvarjanja pa je razvila "telesne prisotnosti, s katerimi vztrajno razkriva različne telesne podobe, ki polnijo arhivski repertoar v lokalnem kontekstu".

Za scenografijo je nagrado Ksenije Hribar prejela Ajda Tomazin, za svetlobno oblikovanje je bil nagrajen Jaka Šimenc, za produkcijo Dragana Alfirević, za zasluge na področju plesne pedagogike pa Saša Lončar.