Pred ogledom predstav smo si postavili nekaj kriterijev, ki bi bili lahko koristni ne zgolj za te predstave, temveč tudi za prihodnji razvoj plesne in performerske scene v Sloveniji.
Pri naših intenzivnih razpravah smo se ravnali po naslednjih merilih:
- kritična perspektiva in občutek nujnosti,
- radikalen in prepoznaven umetniški jezik,
- potencialni in prihodnji koraki, ki presegajo projekt.
Najbolj nas je impresionirala predstava, s katero smo se ukvarjali še posebej dolgo in je na koncu tudi zmagala. To je predstava Skupaj Leje Jurišić in Marka Mandića.
V časih, ki se tako osredotočajo na individualnost, razmislek in praksa skupnega bivanja v različnih smislih in dimenzijah nista samo nujna in potrebna, ampak tudi globoko kritična in subverzivna v razmerju do dominantne kulture.
Utopična – in hkrati tako globoko zakoreninjena v teatru – ideja o skupnosti performerjev in gledalce v tem skupnem času in prostoru, ki ju ustvari predstava, postane resnična.
Premešani seznam predvajanja glasbe ustvari skupno emocionalno podlago, ki je povezana z našim kolektivnim poznavanjem glasbe in pop univerzuma. V živo napisano besedilo ustvarja izjemno vzdušje tukaj in zdaj.
Obenem so popkulturne fantazije para, oziroma dueta v plesnem žargonu, dekonstruirane v razposajeni igri klasičnih vlog vzornikov in spolnih stereotipov. Predstava je na različne načine presežna, in skozi ta presežek zelo velikodušna in sprejemajoča. Impresivno se zdi, kako se nastopajoča gibata na polju performativne umetnosti in zgodovine plesa.
Zavestni ponavljata znane in včasih tudi klišejske gibe, pri čemer nas vodita skozi različne koncepte s pomočjo utelešene prakse.
Lahko pa rečemo tudi takole:
Bilo je tvegano, bilo je smešno, bilo je nasilno, bilo je pretirano, bilo je človeško, bilo je ganljivo, bilo je pop, bilo je inteligentno, bilo je politično, bilo je drzno, bil je izziv.
Videli smo dva izjemna performerja, kako presegata svoj običajni medij, zaradi česar nas zelo zanimajo možnosti nadaljnjega razvoja tega sodelovanja in njuni prihodnji umetniški koraki.
Rainer Hofmann, Dorota Sosnowska in Kira Kirsch