Rok Vevar redno objavlja prispevke s področja scenskih umetnosti, njegove kritike pa so izšle tudi v knjižni obliki. Preizkusil se je še kot (so)avtor, režiser, dramaturg in igralec. Je ustanovitelj Začasnega slovenskega plesnega arhiva, ki je na začetku domoval kar v njegovem stanovanju, od leta 2018 pa ima mesto v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova.
Kot ustvarjalec je sodeloval s Slovenskim mladinskim gledališčem, Anton Podbevšek Teatrom, Gledališčem Glej, Plesnim teatrom Ljubljana, Prešernovim gledališčem Kranj ter v številnih zunajinstitucionalnih projektih.
Štirikrat je sodeloval z dramatičarko Simono Semenič – kot soavtorja oziroma sorežiserja sta se podpisala pod projekta Polna pest praznih rok (2001) in Solo brez talona (2003), sodelovala pa sta tudi pri predstavah Kartografija celovečernih slik (Gledališče Glej, 2005) in Second life (Gledališče Glej, 2007). Štiri predstave je soustvaril s plesalko Jano Menger: Gledališče (Vitkar, 2010), V postopku (APT, 2011), Banana Split (AGRFT, 2015), Merilci bremen (Flota, Bunker, 2019).
Sodobni ples je bil pri nas od 80. let naprej, ko se je profesionaliziral, neke vrste čudež. (Rok Vevar, STA, 2017)
Še več o Roku Vevarju pa boste izvedeli, če pobrskate po spletni enciklopediji slovenskega gledališča in po sklopu Repertoar.