Dandanes se zdi, da je kakršnokoli zagovarjanje komedije v slovenskem (gledališkem) prostoru vsaj subnormalno, če že ne nemoralno dejstvovanje. Uspelo se nam je prepričati, da Slovenci nimamo ne komediografov, ne komikov, ne smisla za humor. Še dobro, kajti – kot meni dobršen del vplivne gledališke samozvane stroke – komedija je baje a priori nekaj manjvrednega, neumetniškega, puhlega, cenenega… in namenjena predvsem zadovoljevanju najnižjih strasti(?) najširših množic. Zato jo počasi in uspešno iztrebljamo iz institucionalnih gledlališč in izganjamo v rezervat neinstitucionalnih, nesubvencioniranih, zasebnih in off skupin. Potem pa taistim zavistno očitamo (komercialno) uspešnost in visoko število ponovitev.
Po drugi strani gledališki ustvarjalci ob najrazličnejših priložnostih lajnasto ponavljamo, da je v gledališču najtežje narediti komedijo, dobro komedijo. A jih zato tako na redko uprizarjamo, ker nas je strah, da nam ne bo uspelo, zaradi zahtevnosti žanra? Saj res, kaj sploh sodi v ta žanr? Kaj je komedija, prava komedija? A je to bulvarka? A je to satira? Je taprava žlahtna ali žlehtna? A je lahko oboje? A je to… ne vem. Brez dvoma ne ena tistih, ob katerih se nihče ne smeji in jim potem strašno resni tipi (V glavnem sami taki teoretizirajo o komediji, brez heca.) podelijo zveličavno oznako, da >ni samo komedija<. Kot da komediji kaj manjka, za boga milega!
Eden ključnih in neprestano ponavljajočih se očitkov komediji je, da zabava. Pa menda ja ni poslanstvo gledališča, da dolgočasi, lepo vas prosim!
P.S.
Pa še čisto konkretni odgovori na vprašanja:
Je smeh nekaj, kar sodi ali pa bi lahko sodilo (ali pa bi moralo soditi) v slovenski "javni interes"?*
Ja, brez dvoma.
Katerim kriterijem mora zadostiti danes komedija, da jo lahko postavimo v vsebinski kontekst "žlahtnosti"? Kaj bi žlahtnost v navezavi na komedijo lahko pomenila?
To vsako leto pove žirija na Dnevih komedije.
Ali festival Dnevi komedije vpilva na kakovost slovenske komedijske prakse?
Upam. Dvomim.
Komična plat je zapik pred blaznostjo.**
Se še vedno strinjam. Vedno bolj.
Povezave:
* Parafraza naslova članka Slavka Pezdirja "Smeh ni v javnem interesu?" Vir: Slavko Pezdir,"Smeh ni v javnem interesu?", Delo, 1.3.1995.