Je smeh nekaj, kar sodi ali pa bi lahko sodilo (ali pa bi moralo soditi) v slovenski "javni interes"?*
Bolj ko si belim glavo s položajem smeha v slovenski družbi, bolj sem prepričan, da smeh absolutno mora biti del javnega diskurza, in sicer tako v medijih kot v politiki. Ker vsakdanji smeh, smeh dnevnih razgovorov med vrstniki, navadno temelji na opažanju in izpostavljanju drobnih dvoumnosti, vsaka trditev, da smeh naenkrat ni več v »javnem interesu«, posredno pomeni, da pristajamo na (ideološko?) enoumje. Strah pred smehom je strah pred različnostjo.
Katerim kriterijem mora zadostiti danes komedija, da jo lahko postavimo v vsebinski kontekst "žlahtnosti"? Kaj bi žlahtnost v navezavi na komedijo lahko pomenila?
Če bi se hotel malo pohecati, bi lahko rekel, da mora biti komedija smešna, ne pa žlahtna. Po drugi strani pa je na vprašanje seveda mogoče odgovoriti tudi resno. Čeprav bi bilo s sodobnega stališča zelo lahko trditi, da je komedija bolj žlahtna, kadar zahteva več umskega napora, se pravi, ko je manj ljudi, ki lahko razumejo njene vice, se na podlagi preteklih vzorov vendarle bolj nagibam k drugi možnosti, namreč domnevi, da je komedija žlahtna, kadar njena zgodba, zaplet in junaki kljub nesmislu, ki ga proizvajajo kot povod za smeh, ostajajo smiselni. Oziroma z drugimi besedami, žlahtnost komedije je sorazmerna z verjetnostjo njene neverjetnosti. Medtem ko je naključje samo lahko zabavno, o žlahtnosti komike lahko govorimo šele, če za takim naključjem nenadoma opazimo skrito logiko.
Ali festival Dnevi komedije vpilva na kakovost slovenske komedijske prakse?
O festivalu Dnevi komedije žal vem zelo malo. Resda po internetu spremljam, kaj se dogaja v slovenskih gledališčih, pa tudi predstave si ogledam, kadarkoli sem v Sloveniji, ampak o sodobni slovenski komediji nikakor ne vem dovolj, da bi si jo drznil soditi.
Komična plat je zapik pred blaznostjo.**
»Zapik pred blaznostjo« je krasna besedna zveza. Če ima Bergson prav in je smeh res sredstvo, s katerim družba zarisuje meje normalnega, potem je komedija vsekakor tak zapik. Po drugi strani pa komediografi načeloma proizvajajo nered in pogosto ustvarjajo patološke junake, tako da je razmejitev med zapikom in norišnico v komediji zelo težko natančno opredeliti.
(Odgovarjal je Jure Gantar)
Povezave:
- Zala Dobovšek: Intervju čez lužo
- Jure Gantar na Geslu
- Jure Gantar na spletnem letopisu slovenskega gledališča
* Parafraza naslova članka Slavka Pezdirja "Smeh ni v javnem interesu?" Vir: Slavko Pezdir,"Smeh ni v javnem interesu?", Delo, 1.3.1995.
** Izjava Jaše Jamnika, žlahtnega režiserja osmih Dnevov komedije 1999. Vir: Slavko Pezdir, "Učinkovitost komika, ki se ne smeji", Delo, 23. feb. 1999.