Četudi so zadnje odrsko izkustvo že pričeli prekrivati debeli kosmi prahu, je neizpodbitno najbolj živ spomin na zadnjo predstavo, ki si ji Ti vdahnil življenje.
Od nekdaj me je presunilo, kako spretno si, vnovič in vnovič, ustvaril nekaj povsem novega, "du jamais vu", a hkrati tako tvojega, da je bila vsaka predstava prežeta s tvojim pečatom od začetka do konca.
Videli smo številne predstave, takšne in drugačne, toda samo tvoje so iskale in našle poti do najbolj skritih kotičkov naših bitij, tako da smo gledalci skupaj z igralci oživeli in živeli. A izkušnja še zdaleč ni izzvenela z zadnjo repliko, niti z aplavzom, temveč smo jo odnesli s seboj, bogatejši za tisti neprecenljivi trenutek, ki smo mu bili priča.
Srčno upam, da boš kmalu nazaj na odru, da nas boš pretresel, navdušil, ganil in očaral še z mnogimi mojstrovinami.
Hvala za gledališče.
K. F. G.