Naj bo častit dan, ko sem te prvič srečal. Bilo je v času, ko sem na radiu v Slovenski Bistrici vodil pogovore z znanimi umetniki. Se spomniš, da si mi rekla, da nisem normalen? Zmešan pač.

Nisem te poklical teden dni pred najinim srečanjem, da bi preveril dogovor, ker sem verjel vate. Da drži, kar sva se dogovorila. Pa to ni bila najina edina zmešnjava. Nekoč sem ti poslal faks s podatki, narobe obrnil list, pa si od mene namesto popisane strani, ki si se je veselila, dobila prazno stran. Si bila jezna, kajne? Takole med smehom. Kot ti znaš. Ampak to naju ni ustavilo, da ne bi postala prijatelja.

Spremljam te na poti do prvakinje SNG Drama Ljubljana. In sam rastem ob tvojih vlogah. Vedno znova. A za vedno boš moja Marička iz drame Predsednice Wernerja Schwaba. Genialna!

Premiera je bila leta 1997, se pravi, da se druživa skoraj četrt stoletja. Koliko tvojih vlog se je v tem času zvrstilo. Če samo pomislim, kako sem te v isti sezoni občudoval v vlogi Lady Macbeth. Tako lepa si bila in tako hudobna. In kako izjemna kasneje kot Rozala v Matičku se ženi, kot Mlada ženska v drami Noži v kurah, kot Rosaura v Življenje je sen ali kot prekrasna rdečelasa baronica Castelli v Krleževi drami Gospoda Glembajevi, če naštejem le nekatere. Tvoja Carmen iz filma je postala moja. In nazadnje, ko sem te videl igrati v živo, kot Emmo v Fassbinderjevi drami Strah ti poje dušo. Skoraj si preglasila Maričko iz Predsednic. Če bi lahko združila obe ti vlogi v eno, bi postal najsrečnejši človek.

Ker ti, kot si sama nekoč dejala, »živiš življenje nekoga za nekoga.« In še kako ga živiš! Ob tem daješ znanje tudi drugim generacijam, poučuješ, da preneseš dragoceno izkušnjo.

Ej, draga moja prijateljica, saj sem ti povedal, da sem Predsednice, kjer si do konca blestela, gledal najmanj dvajsetkrat. S sabo sem vsakič pripeljal še koga. Zato da sem še komu pokazal, zakaj je lepo obiskovati gledališče. In vsi so mi bili hvaležni. Ker so videli tebe … z mano delili navdušenje. Mene pa je strah (ne samo mene), da predstav (še dolgo) ne bomo doživeli v živo …

Toda – ko te bom gledal na spletu, se mi boš znova zacementirala v srce. Ni naključje, da je imela tvoja naslednja predstava naslov Cement.

Moje pismo je kot zapoznela voščilnica za tvoj rojstni dan. Vse najboljše!

Rad te imam,

tvoj (zmešani) Marko