Pogrešam Vas.
Pogrešam Vašo energijo, mimiko obraza, geste rok, ton glasu, barvo besed, nagib telesa, smeh v igri, jezo v vlogi in ljubezen, ki jo čutim ob vsakem priklonu meni, ki vas občudujem. In ko se mi z nasmehom ob koncu predstave na odru zadovoljni in srečni posvetite, mirno in včasih brez diha sedim in vam aplavdiram s svojega dolgoletnega sedeža sredi vrste v dvorani MGL-ja.
Odlični ste, čutim vašo povezanost in pripadnost odru, besedilu in meni kot gledalki.
Nekega dne bomo spet tam, v živo, v dvorani, mi gledalci in vi na odru, malo bolj narazen, pa vendar tako blizu – prepričana sem.
- Barbara Kaplan