Dragi igralci in ustvarjalci naše Gledališke šole Talia!
Pismo naslavljam prav na vsakega/-o, ki s svojo prisotnostjo in ustvarjalnostjo prispeva, je prispeval/-a in bo prispeval/-a k podobi naše Talie. Vidim nas kot neustavljivi barviti vrelec vsega, kar diši po Življenju.
Samanta Kobal, že šestnajsto leto zapored sva sopotnici in vodnici v tej avanturi. Ko pogledam na poti, ki jih hodimo, in svetove, ki jih ustvarjamo, s ptičje perspektive, se mi zdi vse zelo preprosto, a obenem čudež. Koliko ljubezni, volje, fleksibilnosti, bogastva, predanosti se pretaka v delih, ki jih ustvarjamo in katerih duh večno živi v subtilnejših sferah naših biti.
Hvaležnost me najbolj prežema takrat, ko se pri vzgajanju ustvarjalnega procesa zgodijo uvidi in osvojijo dragocena orodja ali ko kdo ozavesti in nadalje razvija svoje potenciale in talente ter se začne svobodno in spontano izražati; tako na odru kot v življenju.
Darila ustvarjalnega procesa so mnoga. Nenehno se izpolnjujemo in rastemo. Jaz temu pravim najprej uglaševanje inštrumenta Človek, iz katerega se lahko razvije dober igralec. Z »uglaševanjem« povečujemo zavest o lastnem telesu, umskih, emotivnih in energijskih sposobnostih.
Darilo meni je tudi takrat, ko se med ustvarjanjem vzpostavi čuječa skupinska dinamika in se zavemo, da celoto ustvarja s svojo unikatno vrednostjo prav vsak posameznik, ki znotraj skupine dobi svoj prostor ter se svobodno izraža in je slišan. In takrat skupina deluje kot en organizem: ko vsak prevzame odgovornost zase in za skupino kot celoto. In v takih razmerah se rodi kakovostna predstava.
Nekaterim je Talia odskočna deska v profesionalne vode, drugim v pomoč pri izboljšanju verbalne in neverbalne komunikacije, razvijanju samozavesti, zaupanja in izražanja svojih misli in čustev. Tretjim je dragocen ustvarjalni proces, ki služi kot orodje pri uspešnosti v šoli ali na poklicnem področju.
Čeprav smo se to »koronsko« šolsko leto primorani srečevati preko spleta, smo prilagodili vsebine in nismo izgubili duha gledališkega ustvarjanja. Čas smo si vzeli za vaje, za katere nam v »normalnih« razmerah zmanjka časa.
Naša gledališka skupnost nam dokazuje, da smo členi Talie močnega, ustvarjalnega in fleksibilnega duha.
Pogrešam naša srečanja v živo in se veselim, da bomo ponovno ustvarjali in se družili ob uporabi vseh petih čutil, v skupnem, fizičnem prostoru. Ljudje smo družabna bitja in izpolnjeni takrat, ko je naša narava uglašena v sozvočju z drugimi ljudmi, z Naravo in Življenjem.
- Urška Bradaškja