Lana Arbi, 2. 12. 2020

Pismo gledališču

To jesen so vrata slovenskih gledališč zaradi obvladovanja epidemije kovida 19 zaprta za občinstvo. Zato v času zaustavitve gledalci v rubriki »Pismo mojemu igralcu« pišejo igralcem in drugim gledališkim ustvarjalcem o tem, kako zelo pogrešajo živo umetnost in kaj vse jim ta pomeni. Napišite pismo svojemu igralcu tudi vi. Pošljite ga na sigledal@gmail.com. – Gledalka Lana Arbi piše gledališču.
:
:

Foto: Pixabay

Zdi se, da čas, ki smo ga imeli za normalnega, sploh ni tako daleč nazaj. Čas, ki smo ga, nič hudega sluteč, vzeli za samoumevnega, saj kdo bi zares pomislil, da nas bo obiskala epidemija in na glavo obrnila življenja mnogih? Zdaj pomislimo nazaj na ta čas, »čas pred korono«, in si želimo, da bi ga bolj cenili. Opevamo občutek abonmajske kartice med prsti, čakanje pred dvorano z gledališkim listom v roki, neopisljiv občutek odhajanja domov po predstavi, ne da bi se zavedali, kdaj in kako bomo te občutke lahko spet izkusili. Ker jih pogrešamo. Pogrešamo atmosfero, ki nastane na prizorišču, ter čustva, ki jih deliš z ljudmi, ki jih najverjetneje vidiš prvič in zadnjič v življenju in nimaš z njimi skupnega popolnoma nič razen dejstva, da ste ob istem času ter na istem mestu vstopili v popolnoma drug svet, ki ga umetniki ustvarjajo na odru. Pogrešamo vsakega posameznika, ki sodeluje pri nastajanju predstave, še posebej tiste, ki jo večkrat pozabimo ceniti. Ampak vrnili se bomo in ne glede na to, kako dolgo bo to obdobje še trajalo, bomo ob prvi priložnosti stekli nazaj v gledališče. Ker se nič ne more primerjati z občutkom, ko se ti zazdi, da tvoj najljubši igralec govori tebi, ko iz kotička očesa vidiš, da sosedu teče solza po licu, nasmehe na obrazih ustvarjalcev, ko vidijo, da je vsa dvorana na nogah … Za te občutke se bomo vrnili in hvala vam, da se lahko.

- Lana Arbi

Koronavirus

16. oktobra 2020 je morala večina slovenskih gledališč zaradi poslabšanja epidemiološke situacije že drugič v tem letu začasno zapreti svoja vrata.V želji, da bi bila prekinitev čim krajša, smo gledalce povabili, naj napišejo pismo "svojemu igralcu". S pismi sporočamo gledališkim ustvarjalcem, da mislimo nanje in da pogrešamo njihovo predanost, zavezanost in odrsko žarenje in predvsem, da si želimo, da bi se čim prej znova srečali v živo.

Breda Slavinec, 28. 11. 2020
Pismo mojemu igralcu Janezu Škofu
Paskal Vertačnik Vrbovšek, 29. 11. 2020
Pismo mojemu igralcu Klemnu Janežiču
Nebojša Pop-Tasić, 30. 11. 2020
Pismo Nini Rajić Kranjac
Olja Grubić, 1. 12. 2020
Pismo Marjeti Pogačnik
Katja Predan, 3. 12. 2020
Pismo režiserki Nini Rajić Kranjac
Vida Voglar, 4. 12. 2020
Pismo igralcu Petru Musevskemu
Kristina Aleksova Zavašnik, 5. 12. 2020
Pismo Bojanu Jablanovcu
Anita Wach, 8. 12. 2020
Pismo Loupu Abramoviciju
Jedrt Lapuh Maležič, 9. 12. 2020
Pismo ne samo moji performerki Maji Delak