Najraje sem ga gledala v vlogi trpečih, preizkušanih 'fotrov', ki delajo napake, a so hkrati ljubeči do svojih potomcev. Zdelo se mi je, da so mu pisane na kožo, in kar nekaj jih je nanizal. Tudi v svojem zadnjem filmu, ki sva si ga z najstniško hčerko ogledali v Kinodvoru, je bil tak. Govorim o filmu Polsestra Damjana Kozoleta iz leta 2019. Pozimi 2020 sem se veselila, da ga bom gledala v predstavi Teror Ferdinanda von Schiracha v vlogi Lauterbacha (Prešernovo gledališče Kranj). A ga ni bilo, nekdo ga je nadomeščal. To je bila predzadnja predstava, ki sem si jo ogledala pred epidemijo. Februarja sem Petra Musevskega srečala v živo, prvič v življenju in čisto od blizu. Skoraj zaletela sva se pred nekimi vrati, ki mi jih je nato gentlemansko odprl in pridržal. Nasmehnil se je in zazrla sem se v njegove izredno prijazne modre oči. Obšla me je tista radost, ki jo občutiš, ko ti je neka znana oseba všeč, pa jo spoznaš in ugotoviš, da je res dober človek. Zgolj par tednov po tem je Peter Musevski umrl, bilo mi je še bolj hudo, kot bi mi bilo, če se ne bi srečala.

- Vida Voglar