Čez dve uri se pa dava dol, kot da sva se ravnokar spoznala in je kemija eksplodirala.
Zrcalo sodobnih partnerskih odnosov, ki se gibljejo po silnicah navidezno opozicijskih binarnosti.
Besedilo pronica skozi moškega in žensko, ki pronicata drug skozi drugega. Gre za tekoče izmenjavanje trenutkov – začetkov, koncev in sredin, z vsemi prihajanji, iztekanji in tišinami, ki so vedno preglasne. Dogajanje je umeščeno tja, kjer gorijo krila in kjer so solze mokre.
Faktografski podatki o tekstu pravijo, da v zasedbi nastopata dve osebi – ena ženska in en moški – branje pa omogoča uvid v raznoliko paleto osebnosti, vlog, značajev in odtenkov, ki se rojevajo med vrsticami.
Podarim mu trebuh, prsi, vrat, ustnice.
Preplet mesene surovosti in mehkobe intimnosti pri bralcu spodbuja nenehno prevpraševanje, raziskovanje in odkrivanje, ki je zaradi večplastne narave medčloveških odnosov neizogibno in brezkončno.
ON: Kaj, če bi bila samo midva in ničesar več?
ONA: Potem bi bil tak dolgčas, da bi se ubila.
Zapis izpod peresa Jaše Kocelija ne predstavlja navodil za uspešne ali učinkovite heteroseksualne odnose. Razgalja zgolj neizbežno mnogoličje obstajanja, ki lahko služi kot uteha, da prave poti v resnici ni.
Sposodila sva si življenje od nekoga drugega in zdaj seksava v vzporednem vesolju.
Povezava: Preblizu