"Mlada, naivna in pridna. Ubijalska kombinacija."
Sprejmeš nek job, ker je priročno, ker je prek študenta, ker kuhat kave in mešat limonade se lahko nauči kdorkoli. Ker je urna podstavka čez 5,50 € in se to v primerjavi z ostalimi sliši kot ena izmed boljših plač. Vzameš ta job, ker rabiš plačat račune, pa stanovanje, pa bencin, pa avto, pa dnevne kavice in kosila.
"In potem je nek petek, nekega novembra, na nekem team buildingu.
Mogoče celo v sobah pobega,
to bi bila vrhunska ironija!
Čakajoč – kot tile tukaj – na šefovo dovoljenje za odhod domov, me prestreli spoznanje, da
sem zombi. Kot tile tukaj! Da je moj lajf postal ena sama službena obveznost. Da sem
zjebana, zgarana, živčna, depresivna ...
- Faking zombi.
V to sem zrasla.
In sploh nisem opazila. Kdaj sem nehala bit živa. Jaz."
Vse OK je dramsko besedilo Simone Hamer. Je zgodba o službenem timbildingu v sobi pobega. O prisilnem službenem timbildingu, za katerega se vsi prepričujejo, da je dobra stvar. Da zna koristiti vsakemu, da se bolj poveže z drugimi, utrdi stike in odnose.
Kdo postaneš, ko se zaposliš? Kaj postaneš? Vso svojo energijo in čas vlagaš v službo, za katero si na koncu dobro plačan. Čeprav te boli kurac za celoten kolektiv, šefa in vse naloge, se še vseeno vsak dan prikažeš na delovnem mestu. Rutinsko, samo zato, ker moraš. Ker je to postala tvoja dolžnost. Ker vse, kar ti zdaj si, je tvoja služba. Zakaj? Ker edino tako preživiš. Ker od umetnosti ni mogoče živeti. Ker se je lažje sprijazniti z redno službo, od katere imaš vedno pozitivno bilanco na bančnem računu, kot pa loviti svoje sanje.
Neredno zaposleni posamezniki, med njimi so kvazi influencer, računovodje, vzgojiteljice, vodje marketingov, in mogoče se vmes najde kakšen umetnik. Po možnosti faliran. Vsak drugi kadi tobak, vsak tretji pa še vedno živi pri starših. Ni vmesne faze, so tisti, ki so že skoraj poročeni in načrtujejo otroke, in tisti, ki še kar delajo prek študenta, kupujejo status in safrajo pred filofaksom. Tisti, ki so v zvezi, so v njej že od gimnazijskih let, vseljeni v skupno stanovanje, v katerem ne potrebujejo drugega kot TV in kavč.
Vendar to o tebi ne pove ničesar.
Poleg službe te pač ne definira nič drugega.
Družba ni služba in služba ni družba.
Povezava: Vse OK