Čeprav me navdušujejo tudi različni sodobni dramski eksperimenti, ki se jih slovenski dramatiki radi lotevajo, sem izbrala delo, ki bi mu lahko rekli »klasično«. Drama Tjaše Mislej Naše skladišče se dogaja v skladišču velike trgovine, kjer se prepletajo dialogi štirih delavk. Gre za eno tistih besedil, ki tečejo tako naravno, kot bi v resnici poslušali živo govorico – dialogi so živahni, prepričljivo zgrajeni liki kar izstopijo iz teksta in zaživijo pred nami. Vsak od njih ima svoj pogled na svet, izrazit značaj in specifičen potek misli, ki se kaže v individualni govorici. Vse skupaj je – tako kot je za besedila dramatičarke značilno tudi sicer – potreseno z okusno ironijo, med vsakdanjim kramljanjem in iskrivim humorjem, ki nas nasmeje, pa se pred bralcem prepričljivo izriše podoba teh žensk z njihovimi strahovi in upanji. Preprosti, navidezno banalni prizori med odmori za malico prikažejo sliko sodobne družbe, ki je ganljiva zato, ker je tako zelo neposredna in »resnična«. Ženske so v skladišču v resnici ujete, njihovo delo se nikoli ne konča – ugotovimo ob koncu te drame, ki izzveni v absurdnem ozračju.
Povezava: Naše skladišče