Novice
Intervju s Sašem Dragašem, oblikovalcem zvoka in videoopreme v Mestnem gledališču ljubljanskem, na SiGledal zaključuje temo, posvečeno 60-letnici Mestnega gledališča ljubljanskega. Več
»Letošnja sezona? Začel je Korun, ki je režiral Molièra, Don Juan je všečen, ampak verjetno tudi ne bo hit sezone, ostalega mi žal še ni uspelo videti. Bi upala trditi, da bo letošnja sezona približno kot lanska. Vendarle se Barbara (Hieng Samobor, op. a.) drži nekega koncepta in ima začrtano, na kaj cilja ... « Več
Kako v današnjem času, ki igralsko temelji na psihologiji in čim bolj realistični igri (še posebej v slovenskem meščanskem teatru), ter tolikokrat preigrani komediji, kot je Skopuh, še sploh poiskati svežino tega arhetipskega lika? Več
Gregor Čušin je član igralskega ansambla MGL, dobitnik nagrade žlahtni komedijant na Dnevih komedije 2011 za vlogo Harpagona v Molièrovem Skopuhu in prejemnik nagrade ZDUS za igralske dosežke v letu 2006 (za vloge Polonija v Shakespearovem Hamletu, Napoleona in Tita v igri Lipicanci gredo v Strasbourg Borisa A. Novaka in Azazella v Javornikovi dramatizaciji romana Mojster in Margareta / Margareta in Mojster Mihaila Bulgakova). Več
Predmet naše kratke analize bosta dve vlogi, ki imata skupno osnovno izhodišče, to je igranje drugega spola. V Družbi na poti Toma Daltona Bidwella je Smolej transvestit, moški, ki želi biti ženska, v Sugar – nekateri so za vroče pa igra moškega, ki je ženska po naključju. Več
Tisto, kar odlikuje Jette Ostan Vejrup v tej predstavi, je nedolžnost, kvaliteta igralca, ki dopušča nenehno vstopanje njegovega telesa in volje v stanja, v katerih ni predsodkov. Več
Jure Henigman je član igralskega ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega, dobitnik Borštnikove nagrade za mladega igralca v predstavi Macbeth Ivice Buljana in Severjeve nagrade za vlogo kralja Leara v istoimenski drami Williama Shakespeara ter vloge Murilla, Misijonarja Roseja ter Guhla v Dürrenmattovih Fizikih. Trenutno obkroža svet v filmu Izlet Nejca Gazvode, za katerega je prejel vesno za najboljšo moško vlogo. Več
Jure Henigman je v Williamsovi Mački na vroči pločevinasti strehi Brick. Ime, ki je hladno in rezko in ki nekje v podtalju igralčeve zavesti obvladuje tudi samega nosilca tega imena. Več
Impulzivnost njenega telesa in hkratne distance v igri, preko katerih bdi nad telesno in besedno govorico, so vselej prisotne v njeni tehniki igre. Več
Tisto, kar zaznamuje igro Drevenška, je njegova odrska ranljivost, ki je podprta v njegovi slokosti, tako da se zaokrožuje v enovito podobo krhkosti, skozi in preko katere Drevenšek pečati svojo igro. Več