Igriv kolaž med seboj prepletenih zgodb – improvizacij, plesnih etud in prizorov, ter plesna korespondenca s človeškimi navadami, obsesijami in odvisnostmi sta najnovejši uprizoritvi plesne skupine Éve Dude, ki deluje od umetniške sezone 2009/2010 dalje. Lastno skupino je že uveljavljena koreografinja z referencami tako v domačem kot mednarodnem okolju, pri velikih spektakelskih uprizoritvah in raziskovalnih sodobnih plesnih delih ustanovila po procesu za predstavo Lunatika, za katero je prejela nagrado Rudolfa Labana in nagrado za najboljšo koreografijo leta s strani Madžarske plesne zveze. V tej predstavi, ki si za izhodišče jemlje bipolarnost med biološkim interesom človeka in njegovimi moralnimi potrebami, med spanjem (tudi v širšem, metaforičnem razumevanju) in budnostjo ter zavestnostjo, ki prinaša spremembo, se po zapisu kritika Csabe Králla postdramsko telo kot sredstvo in medij energije ter moči izrazi izredno sugestivno in avtentično ravno s tem, ko primarno človeško bistvo in surovo moč aktivira skozi plesalčeve osebne motivacije. Uspešnost predstave je koreografinja sprejela kot potrditev potrebe po kontinuiranem intenzivnem sodelovanju z obstoječo skupino plesalcev, ki v svojem delu prepleta sodobne in moderne plesne tehnike, se navdihuje tudi pri urbanih in tradicionalnih ljudskih plesih ali pri borilnih veščinah, njihova dela pa zaznamuje tudi specifična vizualna komponenta in osvetlitev. Skupaj (kljub malenkostnim spremembam večji del skupine ostaja isti) so nato ustvarili še začarani in temačno grozeči fantazijski svet Fauna, v katerem je skupina raziskovanje osebnostnih metamorfoz nadaljevala v srečanja in konflikte med človeškim in živalskim, realnim in fiktivnim, ki rezultirajo v transformacijah, ter fizično, na moško energijo osredotočeno delo Rumble, ki se kot neformalni in intimni dialog z občinstvom razkriva v dinamičnih visceralnih odzivih, eksplozivnih emocijah in ostrem umu, priklicuje nezavedne instinkte in igrivega homo ludensa, akcije tveganja in rivalstva pa prepleta s skrbnostjo, občutkom in humorjem.

Stop. Go. Stop. Go.
Predstava Stop & Go izhaja iz nekoliko drugačnega tematskega okvira, ki je postavljen v konkretne okoliščine nenadnega znižanja državne podpore neodvisnim gledališkim in plesnim skupinam, kar implicira prvi del naslova. »Stop« se prepleta z nujo po nadaljevanju, po vztrajanju: »The show must go on«. Tematsko nadaljevanje serije improviziranih akcij Stop iz leta 2010 je igriv kolaž, ki zgodbe s presenetljivimi preobrati prepleta z neposrednim spogledovanjem z občinstvom. Skupek naključnih plesnih akcij, ki se nenadoma zaustavijo z naslednjim prizorom, je poln nezaključenih oz. odprtih koncev, ki zgodbo razvijajo v nepričakovane in vsakič drugačne smeri, osnove in potek naslednjega prizora pa določajo predhodne kratke plesne etude, polne humorja in improvizacije.

Plesni kolaž kljub vsebinskemu odvodu odraža za skupino specifični energični in sugestivni stil, ki temelji na dinamičnih in nepričakovanih spremembah od popolnega mirovanja do izrazito energičnih, hitrih in kompleksnih motivov. Ob visokih tehničnih standardih se intenzivna, a izčiščena gibalna komunikacija pretaka med senzibilnimi in radikalnimi odzivi, natančno fizično izvedbo in usmerjeno pozornostjo, ki gradi predvsem na raziskavi posameznega plesalca in bližine v odnosih med njimi, a se v tem ne zapirajo kot skupina in jih pogosto zanese tudi v kontakt z občinstvom.

Odvisni od odvisnosti
Za skupino značilno dinamično gibanje, prepleteno s senzibilno atmosfero, raznovrstnimi emocionalnimi podtoni in prikrito ironijo, izhajajoč iz individualnih gibov ter izkušenj plesalcev združujejo tudi v najnovejši predstavi Overdose, v kateri analizirajo človeško vedenje z njegovimi mehanizmi in lastnostmi, izvori navad, obsesij in odvisnosti.

»Skoraj vsak dan našega življenja živimo obkroženi z odvisnostmi: te določajo in zaznamujejo naravo naših odločitev in razvoj naših odnosov. Naši avtomatizmi in navade reflektirajo in utelešajo predvsem težave človeške komunikacije.«

Tako se skupina vrača k že prej izraženim vsebinskim interesom gibalnega materiala, ki se vrtinčijo okrog temeljnih človeških občutij, katera določajo naše vedenje in odnose ter dvojnost med statičnim in dinamičnim v posamezniku, njegov razvoj in potencial za spremembe. Ravno navade in odvisnosti kot princip ujetosti v posamezni vedenjski vzorec so tiste, ki preprečujejo transformacije in metamorfoze, saj se posameznik zaradi »neznanega« razloga ne more upreti kompulziji, ki je notranji sistem preoblikovala v tolikšni meri, da se zavestna želja ali ugodje preoblikujeta v princip nezavedne prisile, kljub znatnemu upadu pomena izpolnitve in umanjkanju ugodja ali interesa.

Povezava:
Éva Duda Dance Company: http://evaduda.net/en/