Gordana Lacić, 2. 9. 2012

Dnevnik Arenovke

Arenovke smo sila zaposlena dekleta, ki v času festivala neštetokrat prevozimo pot od SEM-a preko Stare elektrarne do fotokopirnice, kjer se tiska Arena.
:
:

foto João Gonçalves

Smo tiste, ki poskrbimo, da lahko časopis, ki ga pravkar berete, dobite na vseh festivalskih prizoriščih. V 11 dneh Mladih levov si izmenjamo goro e-mailov, opravimo malo morje urgentnih telefonskih klicev, si ogledamo vse predstave na festivalu in bedimo pozno v noč, ko poskušamo urediti svoje vtise o predstavah in jih preliti na strani festivalskega časopisa. Arenovko prepoznate po tem, da pred predstavo zavzeto bere gledališki list. Med predstavo pa je tisto dekle v občinstvu, ki začne sredi dogajanja besno brskati po torbici, iščoč zvezek in svinčnik, ker si absolutno mora zapisati misel, ki ji je pravkar šinila v glavo.

Ste se kdaj spraševali kako izgleda dan ene izmed ustvarjalk Arene? Tule je vaš odgovor.

Ponedeljek, 27. avgust:
8:30: JE DANES PONEDELJEK, TOREK, PETEK ALI ŠE VEDNO NEDELJA?
Dnevi na festivalu so se zlili v en sam neskončen dan. Časa ne določajo več ure, ampak urniki predstav, ki bi si jih rada ogledala. Neverjetno kako festivalsko življenje vpliva na zaznavanje realnosti. Občutek imam, da bivam v neki vzporedni resničnosti v kateri obveznosti, ki niso povezane z Mladimi levi ne obstajajo.
Danes na sporedu: 10:00 Delavnica z Resom Bosshartom. 12:00 – 17:00 Mini konferenca. 20:00 Patricia Portela: The Private Collection of Acacio Nobre.
Vmes pa še zadnji pregled, tiskanje in prevzem druge številke Arene. Kam naj v tako natrpan dan stlačim še kosilo in večerjo? Še dobro, da imamo festivalsko kuhinjo. To je bila res genialna ideja! Torej … Budilka, kopalnica, zajtrk.
Pripravljeni? Pozor. Gremo! 

9:43: MINUTE ZA RAZMISLEK
Pred dopoldansko delavnico se še enkrat dobim z Brino, urednico druge številke in Petro, našo zvesto oblikovalko. Preden končno oddamo drugo številko Arene v tisk, še zadnjič preverimo postavitev člankov, fotografije s predstav in ali so vsi članki podpisani. Malo paničarim, ker do letošnjih Mladih levov nisem imela z novinarstvom nikakršnih izkušenj. Ne s pisanjem in še manj z urednikovanjem. Še pri šolskem časopisu nisem nikoli sodelovala, zdaj pa sem že kar ena od urednic časopisa, ki ima naklado 300 izvodov! Na srečo je vse v redu. Kaj bi brez sodelavk, na katere se lahko zanesem. Ugotovitev festivala: Važno je imeti dosegljive in odzivne sodelavce!
Juhu, že druga Arena gre v tisk! Tako smo ponosne same nase, da še cel dan prelebdimo z nogami pol metra nad tlemi.
10:15: Vsako novo leto se zaobljubim, da bom nehala zamujati. In vsak konec leta ugotovim, da moram obnoviti svojo zaobljubo. Mogoče bi morala uro premakniti, za 5 minut naprej? No, na tem bo potrebno še delati … Še dobro, da so tudi ostali bolj jutranjo razpoloženi in so šele pri naročanju kave. Če kdo mene vpraša, bi glede na količine kave, ki jo Mladi levi popijemo v SEM-u, že lahko dobili količinski popust.
Današnja tema delavnice je sinočnja predstava romunskega ColectivA. Nekje med Velikim bratom, podoživljanjem občutka izpostavljenosti in spraševanju ali lahko vlečemo vzporednice med današnjo Slovenijo z Romunijo v 80. letih prejšnjega stoletja, poskušamo najti namen, ki so ga ustvarjalci vtisnili v predstavo. Pisanje o sodobnih scenskih umetnostih zna biti zakomplicirano. Kako opisati predstavo, ki ne sledi več klasični dramaturgiji? Kako opisati zgodbo predstave brez zgodbe? Ali sploh lahko neko sodobno predstavo vrednotimo po kriterijih, ki se jim upira? Pri sodobni umetnosti je subjektiven pogled vsakega gledalca še toliko bolj opazen kot pri klasičnih uprizoritvah dramskih tekstov. Mi kot nadebudni kritiki pa moramo še vedno ohranjati določeno mero objektivnosti.

12:10: UMETNOST VS. DRUŽBA, UMETNOST IN DRUŽBA, UMETNOST V DRUŽBI
Po preizpraševanju kaj je umetnost, kako jo gledati, kako jo razumeti in predvsem kako jo doživeti pristanem na realnih tleh, da je umetnost tudi biznis. Na okrogli mizi v parku Tabor so se producenti in ustvarjalci iz cele Evrope spraševali kako naprej v času, ko je ekonomska situacija umetnosti precej nenaklonjena. Ste vedeli, da po 20 letih samo še 4% nekoč mladih in perspektivnih umetnikov še vztraja in deluje na svojem umetniškem področju? Številka, ki je zaskrbljujoča. Kaj se je zgodilo z umetniki, ki so bili nekoč novi, sveži in zato zanimivi? Kje so nekdanji Mladi levi danes?
Zdi se, da je umetnost izgubila vlogo, ki jo je nekoč zavzemala v družbi. Umetniki bi bili radi družbeno relevantni, vendar živijo v družbi, kjer je sama umetnost postala družbeno nerelevantna, celo izključena iz družbe. Razen preverjenih, komercialno uspešnih predstav z zvenečimi imeni, ali pa manjših dogodkov t.i. ''happy art'', ostajajo dvorane prazne. Kaj se je zgodilo, da je kultura, na kateri smo osnovali slovenski narod, danes razumljena kot nepotrebno ''mešanje megle'' in ''prodajanje buč'', če citiram anonimne spletne komentatorje. 
Časi, ko je potrebno varčevati in pametno razpolagati s sredstvi, ki so na voljo, zahtevajo kreativen pristop k upravljanju države. Prav kreativnost in iznajdljivost pa sta lastni umetnikom. Umetnost je tista, ki v našo depersonalizirano stvarnost vrača čustva in opozarja na teme, ki v politični zavesti ostajajo zapostavljene. Morda moramo kulturniki in kulturni navdušenci na problematiko pogledati drugače in zaveznike iskati ne pri politikih, pač pa pri ljudeh za katere ustvarjamo umetnost. Morda je skrajni čas, da se začne kultura povezovati tudi z drugimi sektorji s katerimi jo druži zavzemanje za skupne vrednote. Morda bo tako umetnost spet dobila nazaj mesto, ki ga je nekoč v družbi že zavzemala. Mesto družbene komentatorke, ki opozarja na politično zapostavljene probleme. Mesto premisleka in včasih tudi samo mesto sprostitve in zabave.

19:00: UMETNOST GRE SKOZI ŽELODEC 2
Festivalska kuhinja bi morala obratovati čez celo leto! Jutri je piknik … Čas za štrudelj!!!! :)

20:21: VAJE IZ VZTRAJNOSTI ALI ZAPISI NEKE ARENOVKE
Acacio Nobre. Tako skrivnosten avtor, da se ne pojavlja na googlu. Pogooglaj ga!
Če te ni na googlu, ne obstajaš. Google določa svetovno vedenje in usmerja človeški spomin. Kaj če svojo moč začne uporabljati za negativne namene?
On: Acacio Nobre. Ona: Patricia Portela, njegova ''biografinja''.
Kako prijetna glasba je zvok tipkanja.
A nisem tega teksta prebrala že na gledališkem listu?
20:47: (diskreten pogled na uro)
Zakaj na predstavi berem nekaj, kar bi lahko prebrala doma?
Jaz bi tudi imela oldie-goldie pisalni stroj.
A jima ni dolgčas vsako predstavo pretipkavati isto besedilo?
1909 – leto, ko so vsi Angleži starejši od 70. let dobili državne penzije (takrat jih verjetno še ni bilo veliko)
Zakaj pa ženska zdaj briše svoj tekst???!!!???
21:15: (diskretno prikrivanje zehanja)
Zakaj imam mašno v laseh?
21:30: (gledalci predčasno zapuščajo dvorano)
No ja no, tako slabo pa spet ni, da bi zapustila predstavo tik pred koncem.

21:58: Sem res pravkar gledala 2 človeka, ki sta 90 minut tipkala???

P.S.: Acacia Nobreja res ni na googlu.

00:02: ZASTOR, TEMA
Postelja.

***

Festivalski časopis Mladih levov

Arena je časopis festivala Mladi levi že od leta 2002, vendar je vsako leto drugačen, svež, z močnim avtorskim pečatom vsakokratnih ustvarjalcev. Areno ustvarjajo mladi pisci, ki jih zanima reflektiranje sodobne umetnosti skozi kritiške oči in ki se želijo preizkusiti v urednikovanju, ustvarjalnem pisanju in oblikovanju. Pisci imajo na Mladih levih priložnost spremljati zgoščen prikaz sodobne uprizoritvene umetnosti z vsega sveta, znotraj Arene pa orisujejo in najavljajo festivalsko dogajanje ter tako festivalu nudijo zrcalo in beležijo mladolevovski odtis v času in prostoru.

Povezave:
Arena št. 1 (pdf)
Arena št. 2 (pdf)
Arena št. 3 (pdf)

Mladi levi

Povezani dogodki

Gordana Lacić, 20. 10. 2012
Gledališče kot vrtec
Gordana Lacić, 24. 10. 2015
Prigode iz zaodrja