Kje: Cankarjev dom
(...) Prav skozi to razpoko šestdelne suite, ki jo je za predstavo napisal Milko Lazar, odlične plesalke – Mateja Rebolj, Rosana Hribar, Kaja Janjič, Manca Krnel in Ana Mrak – prehajajo skozi različna razpoloženja in utelešenja ženskih likov, pri čemer predstava ne učinkuje ilustrativno, ampak abstraktno (...) Intenzivna in mestoma impulzivna koreografija je predvsem v prvem delu osredotočena na seksualizirano oblo gibanje ramenskega dela in rok – tu gre še posebej opozoriti na Rosano Hribar –, vsaka posameznica pa izvaja tudi »lasten« arzenal gibalnih elementov (...)
(Mojca Kumerdej/Koža kot zvočna membrana/Delo, 10-11-09)
Srečajo se in svet razdelijo na moški in ženski pol. Najdejo se v špranjah sveta. Navdih spodbudi palico, da udari po predmetu. Moški poganja zvok, ki ga žensko telo sprejme. Vibrirajoča koža ustvarja glasbo in se izteka v premike. Telo se premakne, zavest se premakne, in nato se premiki spremenijo v ples. Ritem se razbije in več parov oči opazuje, kako zobje prodrejo v trdo skorjo. Okus se razlije po ustih in čeljusti otrpnejo v krču. Njen pogled se ustavi na površini, ki prejema udarce. Njegova roka tolče natančno, zato se plesalka z lahkoto znajde v času. Ko mine nekaj časa, se spogledata in se drug drugemu spoštljivo priklonita. Potem pozabita drug na drugega. Ob ritmu bobnov nas spreleti srh. Pogostejši in bolj ritmično zapleteni kot so udarci, bolj se srh spreminja v lahkoten občutek letenja.
Kariera Matjaža Fariča na področju plesa in koreografije se je začela v osemdesetih letih. S svojo prvo skupino Eastern Dance Project je nastopal v nizu svojih zgodnjih del: Šesti april in Zlom (1988), Rdeči alarm (89), Emotional (90), Icht (91). Leta 1988 je plesal v Baletnem observatoriju ZENIT v okviru skupine Rdeči pilot. Jeseni 1999, ko je Farič prvič uprizoril predstavo Terminal kot hišni koreograf Cankarjevega doma, se je oblikovala skupina Flota. Sledile so predstave 10 stopinj pod 0 (2000), Pohujšanje (2001), 3.olo in Govori mi svoje telo (oboje 2002), Krog v telesu – kvadrat v glavi (2003) ter Bari (2004). V tujini se je Farič uveljavil kot plesalec v amsterdamski skupini Testworks, kot koreograf v Studiu za sodobni ples v Zagrebu in s plesno skupino Diversions iz Cardiffa. Leta 2004 je s francosko skupino Compagnie Coline uprizoril predstavo BETA. Kot koreograf je sodeloval pri gledaliških in opernih predstavah v Sloveniji, na Hrvaškem in v Belgiji. 
foto Miha Fras
Milko Lazar je študiral klavir in saksofon na glasbeni akademiji v Gradcu (na oddelkih za klasično glasbo in jazz). Kasneje je na konservatoriju Royal Conservatory v Haagu študiral čembalo in baročno glasbo. Trenutno živi v Ljubljani, kjer sodeluje z Big Bandom RTV Slovenija kot solist na prvem alt saksofonu, dirigent in skladatelj. Skupaj z drugimi glasbeniki je ustanovil zasedbi Quatebriga in Štefbet Rifi, ki je še vedno dejavna. Izvaja tudi baročno glasbo na čembalu, zadnje čase pa se večinoma ukvarja s skladanjem, saj piše glasbo za razne komorne zasedbe in orkestre.
avtorja: Matajž Farič (koreograf), Milko Lazar (skladatelj)
plesalke: Rosana Hribar, Kaja Janjič, Manca Krnel, Ana Mrak, Mateja Rebolj
pianist: Milko Lazar
glasbeniki: SToP – Slovenski tolkalni projekt (Franci Krevh, Barbara Kresnik, Matevž Bajde, Damir Korošec, Tomaž Lojen)
kostumografinja: Sanja Grcić
prostor in rekviziti: Manca Bajec
svetlobno oblikovanje: Borut Lampret
produkcija: Flota Murska Sobota
koprodukcija: Cankarjev dom, Flota Ljubljana, PTL
partner: Slovenska filharmonija
podpora: Ministrstvo za kulturo RS, Odd. za kulturo MO Ljubljana
Povezave: