Kje: Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana
Presunljiva zgodba o slepem fantu in renesančnem slikarju Masacciu, ki nam jo predstavlja ta (vsaj po mnenju mnogih) provokativni argentinski režiser -
(Alexandre Demidoff, Le Temps, 27-5-10)
V svojem novem delu Rodrigo izraža osuplost nad dejstvom, da ljudje kljub široko odprtim očem in stalni električni razsvetljavi ne vidimo. Kako so renesančni slikarji uspeli videti tisto, kar so slikali: freske, ki prodrejo v dno duše, ki se igrajo z lučjo, z gibom in s pogledi ... brez žarnic in svetil?! Bi nam oči, če ne bi bilo senc, zaupnosti, tišine, počasi ugasnile?
!!!predstava je v francoščini, s podnapisi v slovenščini.
foto Christian Berthelot
RODRIGO GARCÍA: scenarist, scenograf in režiser. Leta 1989 je osnoval gledališko skupino LA CARNICERÍA TEATRO, s katero ustvarja eksperimentalna dela in razvija svojski umetniški izraz, daleč stran od klasičnega gledališča. Nanj vplivajo avtorji z vseh strani, iz različnih stoletij, v nedoločljivem vrstnem redu: recimo Queved iz španskega zlatega veka, Beckett, Céline, Thomas Bernhard, pa tudi Buñuel, Goya ... Navdih črpa iz vsakdana, z ulic, na katerih je odrasel, »v tistem povprečnem predmestju Buenos Airesa, obdan s prijatelji, ki so kasneje vsi po vrsti postali delavci ali zidarji«. Njegovi junaki kot da so zadovoljni v svetu razpadle misli, živijo, kakor pač lahko, in se trudijo verjeti, da njihov banalni obstoj v sebi skriva kaj originalnega.
besedilo, režija: Rodrigo García
nastopajo: Melchior Derouet, Núria Lloansi, Daniel Romero
glasba: Daniel Romero
svetlobno oblikovanje: Carlos Marquerie
video: Ramón Diago
tehnični vodja: Ferdy Esparza
asistent režije: John Romão
produkcija: La Carnicería Teatro (Madrid), Bonlieu Scène nationale (Annecy)
koprodukcija: Théâtre de Gennevilliers