Novice

Čakala sva se vsak v svoji čajnici ob Ljubljanici, ko sva končno uskladila lokaciji, je nastal tale intervju. Govorila sva malo o Tednu slovenske drame pa veliko o gledališču in še več o trenutnem kulturnem stanju. Vito Taufer trenutno v Lutkovnem gledališču pripravlja lutkovno predstavo Kmetija, njegova režija Pohujšanja v dolini šentflorjanski pa se poteguje za Šeligovo nagrado na 42. Tednu slovenske drame. Več

Na rampi, Iz festivalskega lista, Teden slovenske drame

TSD, Vito Taufer

Pomlad je v teku in pričel se je tudi 42. Teden slovenske drame v Kranju. Kdo bo letošnji Grumov nagrajenec ali nagrajenka? Tega nam sogovornica Diana Koloini, predsednica žirije, sicer ni razkrila, se je pa razgovorila o letošnji beri dramskih besedil, prispelih na natečaj, in o sodobni slovenski dramatiki ter gledališču nasploh. Več

Na rampi, Iz festivalskega lista, Teden slovenske drame

Nagrada Slavka Gruma, TSD, Nagrade TSD

Neda Rusjan Bric je vsestranska umetnica: igralka – v času intervjuja se je intenzivno pripravljala na premiero nove predstave Mladinskega gledališča, zato je ta pogovor nastal na daljavo; režiserka – njen tretji avtorski projekt Kdor sam do večera potuje skoz svet (Simon Gregorčič) je v tekmovalnem delu za najboljšo uprizoritev Tedna slovenske drame. Z omenjeno predstavo tako zaključuje t. i. primorsko trilogijo – njen režiserski debi Trieste – Alessandria Embarked (Štorja od lešandrink) in Eda (Zgodba bratov Rusjan) sta prav tako že bila v naboru za Šeligovo nagrado. Več

Na rampi, Iz festivalskega lista, Teden slovenske drame

TSD, Neda Rusjan Bric

»Letošnja sezona? Začel je Korun, ki je režiral Molièra, Don Juan je všečen, ampak verjetno tudi ne bo hit sezone, ostalega mi žal še ni uspelo videti. Bi upala trditi, da bo letošnja sezona približno kot lanska. Vendarle se Barbara (Hieng Samobor, op. a.) drži nekega koncepta in ima začrtano, na kaj cilja ... « Več

Na rampi

MGL

Kako v današnjem času, ki igralsko temelji na psihologiji in čim bolj realistični igri (še posebej v slovenskem meščanskem teatru), ter tolikokrat preigrani komediji, kot je Skopuh, še sploh poiskati svežino tega arhetipskega lika? Več

Na rampi

Gregor Čušin

Predmet naše kratke analize bosta dve vlogi, ki imata skupno osnovno izhodišče, to je igranje drugega spola. V Družbi na poti Toma Daltona Bidwella je Smolej transvestit, moški, ki želi biti ženska, v Sugar – nekateri so za vroče pa igra moškega, ki je ženska po naključju. Več

Na rampi

Uroš Smolej

Tisto, kar odlikuje Jette Ostan Vejrup v tej predstavi, je nedolžnost, kvaliteta igralca, ki dopušča nenehno vstopanje njegovega telesa in volje v stanja, v katerih ni predsodkov. Več

Na rampi

Jette Ostan Vejrup

Jure Henigman je v Williamsovi Mački na vroči pločevinasti strehi Brick. Ime, ki je hladno in rezko in ki nekje v podtalju igralčeve zavesti obvladuje tudi samega nosilca tega imena. Več

Na rampi

Jure Henigman

Impulzivnost njenega telesa in hkratne distance v igri, preko katerih bdi nad telesno in besedno govorico, so vselej prisotne v njeni tehniki igre. Več

Na rampi

Jožica Avbelj

Tisto, kar zaznamuje igro Drevenška, je njegova odrska ranljivost, ki je podprta v njegovi slokosti, tako da se zaokrožuje v enovito podobo krhkosti, skozi in preko katere Drevenšek pečati svojo igro. Več

Na rampi

Jurij Drevenšek

Prikaži več