Živijo,
sem Jasna in vas vabim na svojo predstavo. To je moja prva avtorska predstava in nad njo sem kar navdušena. Naslov predstave je »this is my truth tell me yours«, kar je pravzaprav citat citata, toda predstava nima nobene zveze s tistimi izvirnimi citati, ampak gre bolj za neke moje resnice. Ker sicer delam kot pisateljica in dramaturginja, to počnem že skoraj 15 let, ampak, iskreno, pred kratkim sem začela razmišljati, da bi se rada začela ukvarjati s čim drugim. Ker se mi zdi umetnost zelo zjebana in ker me je umetnost zelo zjebala. Potem pa sem naredila to predstavo, prav o tem, kako me je umetnost zjebala, in dejansko ugotovila, da je med mano in umetnostjo bolj love-hate odnos. In ta umetnost je zame še vedno pogosto dovolj ok. (čeprav me še vedno pogosto moti.) Še druge teme, ki jih obravnavam v predstavi, so ženski orgazem, moško samozadovoljevanje, umetniška odgovornost in zvonjenje v ušesih. Omenim še Konstrakto, Jana Fabra, Oliverja Frljića, xanax, spid in Jezusa. V bistvu bi bila vesela, če prideš na predstavo. (spodaj je nekoliko bolj uraden opis, za katerega me je prosil producent.)
Se vidiva,
Jasna
this is my truth tell me yours je avtorski projekt dramaturginje in pisateljice Jasne Žmak, v katerem se ukvarja s svojim odnosom do umetniškega polja, pri čemer prevprašuje lastne in tuje avtorske pozicije ter odgovornost in tesnobo, ki jih le-te implicirajo. Izhajajoč iz osebne izkušnje iz leta 2011, ko je kot gledalka predstave MandićStroj režiserja Bojana Jablanovca in igralca Marka Mandića zaradi strela z gledališko pištolo dobila tinitus in hiperakuzijo, Žmak v tokratnem ŽmakStroju raziskuje načine, kako umetnost oblikuje realnost, ki jo živimo. Čeprav na videz nepovezani, temi tinitusa in patriarhata postaneta osrednje okostje te predstave, ki deluje na meji med stand-up komedijo in predavanjem. Žmak, ki prvič stopi na oder v vlogi performerke, se ukvarja z vprašanji resnice in reprezentacije, participacije in odgovornosti in nas popelje skozi lastne dramaturške in spolne izkušnje, medtem ko sebi in občinstvu postavlja vprašanja o pomenu in smislu umetniške produkcije v dobi divjega kapitalizma.
