John Gabriel Borkman

Norvežan Henrik Ibsen (1828–1906) se je s svojimi številnimi dramskimi deli zapisal med najpomembnejše svetovne dramatike. Ker je Ibsenova družina zaradi očetovega bankrota doživela družbeno in finančno degradacijo, je Henrik kot natančen opazovalec malomeščanske moralne zatohlosti, zlagane pobožnosti in grehov očetov, ki bremenijo sinove, odkril svoj neprekosljiv gledališki talent. Ker je v dramah z drznostjo odgrinjal zamaskirane družinske odnose v na videz urejenih meščanskih družinah, je sprožil nemalo razburjenj, ostrih polemik in škandalov.

Naslovni junak Ibsenove drame John Gabriel Borkman (1896), bivši bančni direktor, je z ilegalnimi finančnimi špekulacijami zapravil celotno ženino premoženje in prihranke svojih strank, zaradi česar je pristal v zaporu. Družino pa je iz eksistencialne stiske rešila Borkmanova svakinja in njegova prva ljubezen Ella, ki jo je preračunljivo zapustil zaradi materialnega položaja njene sestre Gunhild. Borkman in Gunhild, ki moža sovraži, živita drug mimo drugega, edina skupna točka njunega odtujenega življenja je sin Erhart. Do soočenja in neizbežnega obračuna s preteklostjo, sedanjostjo in konfliktom interesov glede prihodnosti pride v trenutku, ko na smrt bolna Ella obišče sestro Gunhild in Johna z željo, da bi njun sin Erhart do smrti živel ob njej.

Ibsenovo izjemno aktualno besedilo je na mariborski oder postavila Mateja Koležnik, ki se z izjemno natančnostjo loteva analiz in postavitev klasičnih besedil, ki v sebi nosijo duh sodobnega časa (Malomeščanska svatba).