Faust

Kot se je večkrat pokazalo v bogatem toku zgodovine gledališča, so se adaptacije literarnih klasikov izkazale za različno uspešne – od popolnih fiaskov, zvestih reinterpretacij pa vse do brezhibnih spektaklov, ki popolnoma samozadostno učinkujejo v okviru lastnega medija. Podobno velja za Goethejevo filozofsko dramo oziroma tragedijo Faust, ki pa je kljub velikemu številu glasbenih inscenacij še vedno ostaja velik izziv v domeni plesne umetnosti. Svojevrstno interpretacijo in edinstveno vizijo tega dela prinaša Edward Clug v svoji plesni manifestaciji, ki ne spaja le glasbeni misticizem Milka Lazarja z nenavadno atletsko energijo in z lastno poetiko giba, ampak s kombinacijo vseh treh elementov zgradi spektakel, ki zna tudi z ironijo in s parodijo razkriti preštevilne disonance in paradokse človeškega bivanja.