Plesna predstava po motivih kultne tragedije Johanna Wolfganga von Goetheja o vedoželjnem alkimistu in učenjaku Faustu, za katero je Clug napisal libreto, je v Züriški operi doživela praizvedbo aprila 2018.
Kot je na novinarski konferenci povedal Clug, se je sodelovanje v Zürichu začelo leta 2015, ko so imeli v načrtu postavitev baleta Mojster in Margareta, a so se pozneje raje odločili za Fausta. "To je bil moj drugi narativni celovečerni balet, ki sem se ga lotil po Peer Gyntu. Po Peer Gyntu sem dobil apetit, da bi poskusil še kakšno drugo zgodbo," je dejal.
Predstava je v nemško govorečem prostoru doživela velik uspeh in veseli ga, da lahko to zgodbo zdaj predstavi še slovenskemu občinstvu. To je po besedah Cluga, ki je tudi umetniški direktor Baleta SNG Maribor, še bolj izpopolnjena verzija Fausta, ki pa prav tako sledi osrednjemu cilju, kako skozi glasbo in gib povedati tisto, kar je povedal Goethe z besedami. "Nočem poučevati ali posredovati kakšnih skritih sporočil, razen tega, kar je napisal Goethe, in to tako, kot ga jaz doživljam," je dejal.
Po besedah Lazarja sta imela pri ustvarjanju partiture ves čas v mislih, "da je treba Fausta pripeljati v današnji čas". "Skozi ta balet želimo pripovedovati o današnjem času," je dejal.
"Ključno za ustvarjalni proces baleta je bilo predvsem spoznanje, da Faustov sindrom najbrž še nikoli doslej ni bil tako prisoten kot prav v naši sodobni družbi, ki se je pripravljena odpovedati lastni identiteti oziroma lastni duši v zameno za večno mladost, navidezno lepoto ali za katero koli drugo človeško nečimrnost," izpostavlja tudi Clug.
"Nagel tempo sodobnega življenja, v katerem velikokrat izgubljamo lastno substanco, svoj jaz, tako nezadržno vodi v stanje nenehne nasičenosti in mimobežnosti, s tem pa postajajo najrazličnejše skušnjave vedno bližje in lažje dostopne," je navedel.
Po njegovih besedah je "balet Faust, katerega zgodba je skozi zgodovino umetniških uprizarjanj postala gledališki mit par excellence, opozorilo in obenem navdih k premisleku o tem, kdo pravzaprav smo in kakšne posledice lahko imajo naše želje - ne le na naše lastno življenje, ampak tudi na življenjske usode vseh, ki jih srečujemo na svoji poti".
V vlogi Fausta bosta nastopila solista mariborskega Baleta Davide Buffone in Ionut Dinita, v vlogi Mefista pa gosta iz Basla Thomas Martino in Daniel Domenech. Poleg njih nastopajo še Monja Obrul/Asami Nakashima, Olesja Hartmann Marin/Branka Popovici, Evgenija Koškina/Tea Bajc, Matteo Magalotti/Tomaž Viktor Abram Golub, Tijuana Križman Hudernik/Catarina de Meneses, Luka Pitamic ter baletni ansambel in Simfonični orkester SNG Maribor pod taktirko Simona Krečiča.
"Glasba gre na prvi pogled zelo hitro v uho, je zelo elementarna in ritmična, a hkrati zelo kompleksna. Opazi se, da je šla z roko v roki z dramaturgijo in konceptom koreografa, a ima drugačno funkcijo kot pri klasičnem baletu; ne opisuje dogajanja na odru, ampak ga po drugi strani zelo podpira, je močen temelj za pripovedovanje te kompleksne zgodbe," je povedal Krečič.
Avtor scene s prevladujočo "črno škatlo", premičnimi zasloni in videoprojekcijami je Marko Japelj, kostumograf je Leo Kulaš. Oba sta del ekipe, s katero sodeluje Clug že več kot 20 let. Podoba predstave je po besedah Cluga izčiščena, a vseeno bogata. "Razkošje iščemo v doživetju," je dejal.
V Cankarjevem domu v Ljubljani bo predstava na programu januarja 2024.