Clugov Faust je nadvse ambiciozen podvig, katerega uspeh kot pristnega narativnega baleta, plesnega gledališča pogojuje veliko več kot zgolj gibanje. Produkcija naglega tempa, zvečine uprta v narativnost, vseskozi navdušuje z drobnimi detajli, fabulo pa podpirata močna dramaturgija in učinkovita zgradba. Ansambel, dopolnjen z mladimi člani, ponudi navdihujočo plesno dramo, so o predstavi zapisali pri CD.

Skozi stoletja je legenda o liku iščočega duha, ranocelniku in alkimistu, ki dušo proda hudiču v zameno za napoj mladosti, doživela več literarnih in gledaliških obdelav, le redko pa plesnih. Goethejev Faust se spoprime z večno in težko odločitvijo: zemeljski blagor za ceno lastne duše. Prvi del prikazuje Fausta med podleganjem skušnjavam. Izročanje duše, ki omogoči zgolj kratkotrajne užitke, vodi v pogubljenje.

Na teh izhodiščih Clug ustvari iskriv gledališki dogodek. Temačna in tragična zgodba je začinjena s črnim humorjem.

Avtor partiture, orkestralne glasbe, ptičjega petja, popevk in ambientalnih zvokov, je Milko Lazar, dolgoletni sodelavec Cluga.

Scenograf Marko Japelj, prav tako Clugov stalni sodelavec, je podpisan pod kompleksno odrsko sliko, ki se zdi enako koreografirana kot plesno gibanje samo. Scenska oprema prevladujoče "črne škatle", premični zasloni in video projekcije občinstvo popeljejo iz interierjev na vrtove, iz nebes v pekel.

Baleti koreografa romunskega rodu Cluga so skrajno fizične, a hkrati poetične stvaritve, plesna dela, ki se poigravajo z manirizmi in ironijami človeškega bivanja, so še zapisali pri CD.