Skozi stoletja je legenda o liku iščočega duha, ranocelniku in alkimistu, ki dušo proda hudiču v zameno za napoj mladosti, doživela več literarnih in gledaliških obdelav, le redko pa plesnih. Faust Johanna Wolfganga von Goetheja se spoprime z večno in težko odločitvijo: zemeljski blagor za ceno lastne duše. Prvi del prikazuje Fausta med podleganjem skušnjavam, izročanje duše, ki omogoči zgolj kratkotrajne užitke, vodi v pogubljenje. Na teh izhodiščih je Clug ustvaril iskriv gledališki dogodek. Temačna in tragična zgodba, začinjena s črnim humorjem, je podana v nizu navdihujočih odrskih trenutkov.

Clug je o nastajajočem delu povedal: "Faust je moje nadaljevanje raziskovanja na področju narativnih sodobnih baletov. Z vsakim se skušam oddaljiti od ustaljenega neoklasičnega baleta in ustvariti žanr, v katerem se sodobni balet prepleta z gledališčem v prepričljivo celoto. V tem primeru brez Goethejevega besedila, ampak z drugačnimi sredstvi in načinom. Cilj je enak: ponuditi gledalcu enako ali podobno izkušnjo, kot jo doživlja ob prebiranju romanov."

Avtor partiture - bujno razplastene orkestralne glasbe, ptičjega petja, popevk in ambientalnih zvokov - je Milko Lazar, dolgoletni Clugov sodelavec. Glasbo je s Clugom snoval več kot eno leto. "Najin cilj je bil ne slediti Goethejevemu Faustu, ampak se oddaljevati od njega in ga zaobjeti skozi neke druge kote, se vrniti k tej zgodbi z drugimi načini. Gre res za zelo zanimiv v bistvu tudi gledališki dogodek," so njegove besede navedli v sporočilu za javnost.

Scenograf je Marko Japelj, kostumograf Leo Kulaš.

Plesna predstava je v Züriški operi doživela praizvedbo aprila 2018, slovenska premiera pa je bila 10. novembra 2023 v SNG Maribor.