Znani štirje nominiranci za Grumovo nagrado

Na natečaj 41. Tedna slovenske drame za nagrado Slavka Gruma so prejeli 43 dramskih del. Poleg njih sta bili v konkurenci za nagrado upoštevani še deli Slovensko narodno gledališče Janeza Janše in Luknja Žanine Mirčevske, ki sta bili nominirani že lani, je na današnji novinarski konferenci povedala članica žirije, dramaturginja Tea Rogelj.

Obrazložitev strokovne žirije:

Matjaž Zupančič: Shocking Shopping
Kaj se zgodi z neznanim posameznikom Jožefom Kotnikom, čigar ime nevarno spominja na Jozefa K. iz nekega drugega časa, ko zvabljen od napisov, reklam in oglasov vstopi v trgovski sistem Shocking Shoppinga? Drama, ki se poigrava s stilom filmske grozljivke, z grotesko in absurdom, uprizarja pasijon naključnega kupca, ki se obupno trudi, da bi izstopil, da bi se izognil odgovornosti in krivdi, da bi domov odnesel le štruco kruha in pol piščanca, namesto tega pa ga ta čudno grozljiva trgovina priklepa nase in ga pošilja iz bizarnih v še bolj bizarne birokratske in žanrske situacije. Vse se začne s tem, ko je ubogi Jožef primoran, da kot petdesettisoči obiskovalec SSC-ja sprejme nagrado, podpiše pristopno izjavo, izpolni formularček, anketo in s tem postane član, del sistema, mreže, občestva, skupnosti prijateljev, ki dobro mislijo, tako rekoč družinski član nečesa, kar je večje od njega in kar mu bo zagotovilo, da nikoli več ne bo sam.

Shocking Shopping je spretno napisana drama, ki prek mikrofizičnih eksemplov spregovori o globalni sliki sveta. V svojo duhovito in na trenutke tudi agresivno žanrsko tkivo nenehno prepušča kritiko obstoječega krogotoka trgovine, ki mu nihče ne more ubežati. Še zlasti pa ne Jožef, idealni potrošnik, slehernik, ki se v nič ne vtika, se za stvari ne zanima, si ne upa gledati v oči, ima rad mir, ko pa je priča nasilju, se ubogljivo postavi v kot in gleda v zid. Ljudje se ne pobijajo v vojnah. Ljudje se pobijajo v trgovinah.

Vinko Möderndorfer: Spalnica ali Sveti Jurij ubija zmaja
»Jaz sem Mefisto, ona pa Faust, ali vsaj Marjetka. O tem bi se dalo razpravljati […]. Skrivnost zakonske ljubezni je namreč v tem, da si kar naprej podajamo svoje umazane duše,« pravi o svojem zakonu z Marto profesor Jurij, eden od treh likov, vpetih v ljubezenski trikotnik. V spalnici, »kjer se vse začenja in vse konča«, kjer »zares padajo vse meje, vse pregrade in vse maske«, kjer »je vse dovoljeno«, se skozi prelomno soočenje med zakoncema in ljubimcem razkrivajo dolga leta zamolčane zamere, razkorak v pričakovanjih vpletenih in razumevanju ljubezni oziroma zakonskega življenja. Spalnica, prostor čutnosti in erotike, v »usodni« noči postane prizorišče čustvenih manipulacij, izmikanj in preigravanja vlog. Pozicije moči in nadvlade se med liki vseskozi menjavajo, in kar se zdi kot razkritje ali dokončna resnica, se kmalu izkaže za psihološko igra(čka)nje, laž ali vsaj za utvaro. Spalnica ali Sveti Jurij ubija zmaja je drama presenetljivih obratov, zapletenih ljubezenskih odnosov in kompleksnih likov; v crescendu izpovedi in čustvenih izlivov nas v duhu dramatike absurda na koncu znova pripelje na začetek – tisto, kar zakonca razdružuje, ju hkrati tudi veže in dela neločljiva. Se je med njima res zgodilo kaj prelomnega in usodnega ali pa gre le še za en »prizor iz zakonskega življenja«?

Ivo Svetina: Stolp
»Vate je položen tako velik dar, tako velik, da bi lahko postal njegova žrtev,« na začetku igre učitelj glasbe svari nadarjenega učenca Hölderlina. Stolp je občuteno, motivno in jezikovno dodelano ter zaokroženo delo o prepletu umetnosti in stvarnosti; je faktografiji zvest ter hkrati razgiban in napet prikaz življenja znamenitega nemškega pesnika Johanna Christiana Friedricha Hölderlina, pa tudi drama o Pesniku, ki svoje življenje preliva v poezijo, le-ta pa pronica v njegovo bivanje. Meja med obema svetovoma je vse bolj zabrisana, navdihujeta se in do neobvladljivosti vdirata drug v drugega …

Stolp zastavlja vprašanja o izvirih in posledicah ustvarjalnosti (norost kot temelj ali prepreka ustvarjalnosti, domišljija in do bolečine prignana občutljivost kot pojavni obliki norosti in/ali umetnosti, izkušnja trpljenja kot podstat navdiha …), ob tem pa poglobljeno razpira občečloveške teme: Hölderlin je tipičen otrok romantike – nenehno razpet med idealom in stvarnostjo, čutom dolžnosti ter svojimi željami in čustvi, bodisi v odnosu do mame, ljubice ali prijatelja. V ozadju tega intimnega, ponotranjenega sveta se odvijajo burni dogodki francoske revolucije … in Hölderlin se, razvrvan in zmeden v poplavi nasprotujočih si čustev, želja in hotenj, zapre sam vase, v svojo školjko, v svoj stolp. Pesnik piše o pesniku.

Milan Kac: Vaje za tesnobo
Igra Vaje za tesnobo, s podnaslovom »igra o današnjih dneh«, z izbrušeno dramsko tehniko niza replike v nekakšnem drncu. Pred nami teče svet v drobcih, preplet situacij, ki se stopnjujejo: skoraj obredne prošnje kadroviku za službo; izvajanje vaj tantrične joge za bolj samozavesten spopad z realnostjo; brezkompromisno stvaren odnos starejšega in mlajšega tovarniškega delavca; »mož v obleki«, ki »fantu v obleki« obljublja provizijo in delnice podjetja, če mu za eno noč odstopi svojo punco itn. V svetu, kjer je vse kupljivo, zaupljivosti ni, besede in odnosi ne pomenijo nič, človek z močjo je kameleon, človek brez moči pa pokveka. Igra je mozaik odnosov v svetu ekonomskih in človeških razmerij, ki učinkuje presenetljivo znano; freska atomiziranih likov sredi psihopatološkega stanja moderne družbe. Ti soobstajajo kot del hierarhije, v kateri posameznik deluje brez ozira na Drugega. Struktura Vaj za tesnobo, ki vase pripusti komaj kak žarek svetlobe, gradi sistem s premočrtno, pretežno enostavčno dikcijo in se zaključi odprto, čeprav se je igra za nekatere, kot izvemo povsem mimobežno, že končala tragično.

***

Strokovna žirija, ki so jo poleg Rogljeve sestavljali še režiser Sebastijan Horvat kot predsednik, teatrologa in gledališka kritika Primož Jesenko in Rok Vevar ter igralka Vesna Slapar, je letos prejela deset besedil manj kot lani. Med njimi je bilo precej spretno napisanih dram, žirija pa je v gledališkem diskurzu pogrešala več iskanja novih, inovativnih poti, je poudarila Rogljeva. Med avtorji so tudi uveljavljena imena in že nagrajeni avtorji, kot so Ivo Svetina, Evald Flisar, Zdenko Kodrič, pojavljajo pa se tudi imena iz gledališkega sveta, denimo Draga Potočnjak, Maruša Geymayer Oblak in Uroš Potočnik, je še dejala Rogljeva.

Letošnji 41. Teden slovenske drame, ki bo potekal med 23. marcem in 6. aprilom, bo uvedel šesti festival dramske pisave Preglej na glas, v okviru katerega bodo od 16. do 18. marca v Cankarjevem domu potekale bralne uprizoritve nominiranih del. Bralnim uprizoritvam bodo sledile okrogle mize, namenjene kritiškemu pogledu na besedila ter pogovoru z avtorji in gledališkimi poznavalci.

Festival Preglej na glas se letos osredotoča na raziskovanje ad hoc gledališča, kar bodo predstavili s štirimi delavniškimi projekti. V okviru festivala načrtujejo tudi okroglo mizo z naslovom Kako misliti in uprizarjati nove tekstovne formate. O novih načinih uprizarjanja se bo z gosti ob knjigah Ljubljana-Gospa sveta Petra Ressmana in Zakon 3. branje Janeza Janše pogovarjala Zala Dobovšek, ki bo vodila tudi pogovore po bralnih uprizoritvah, je povedala predsednica Kulturnega društva (KD) Integrali Simona Semenič.

Poleg okrogle mize bodo pripravili še diskusijo z naslovom Metodologija dela pri ustvarjanju ad hoc projektov, festivalsko dogajanje pa bo spremljal bilten, ki bo letos prvič dostopen na spletnem portalu SiGledal, je še povedala Semeničeva.

Festival pripravlja KD Integrali v koprodukciji s Cankarjevim domom ter v sodelovanju s Tednom slovenske drame, Medukrepom Plesnega teatra Ljubljana in zavodom Maska. Jasmina Založnik iz Maske je dejala, da se s Preglejem povezujejo predvsem z udeležbo v ad hoc projektih.