Marko Mandić je na svoj igralski potencial opozoril že zelo zgodaj, v intervjujih pa je večkrat povedal, da ne more odgovoriti, ali mu je ljubša gledališka ali filmska igra, saj ima rad vse, kar kliče po raziskovanju in ustvarjanju. Doslej je zaigral že v številnih filmih, gledaliških uprizoritvah in avtorskih projektih. Največ vlog je odigral v SNG Drama Ljubljana, kjer je tudi zaposlen. Preizkusil se je tako v klasičnih tekstih (Homer, Evripid, Seneka, Shakespeare …) – bil je Dioniz, Orest, Hamlet, Ojdip – kot v delih sodobnih avtorjev (G. Stefanovski, I. Welsh, S. Kane, T. Vinterberg, H. Kureishi, H. Müller, Koltes, P. Rambert, G. Vojnović …).

Največkrat je sodeloval z režiserji Ivico Buljanom (16-krat), Robertom Waltlom (osemkrat) in Bojanom Jablanovcem (šestkrat). V petih predstavah je na odru stal skupaj s soprogo, igralko Pio Zemljič. Najodmevnejša uprizoritev med njimi je gotovo Zapiranje ljubezni Pascala Ramberta v režiji Ivice Buljana in produkciji Mini teatra, ki je na sporedu že od leta 2013 in si jo je ogledalo že skoraj 10.000 gledalcev.

Zato verjamem, da bi se bilo spet treba vrniti k brechtovskemu gledališču in delati predstave za ljudi, širše množice, ne pa za intelektualno elito. (Marko Mandić, Večer, 2018)

Marko Mandić je za svoje stvaritve prejel številne nagrade doma in tujini, med njimi nagrado Prešernovega sklada (2009) in več Borštnikov nagrad za igro (2002, 2007, 2008 in 2009).

Še več o Marku Mandiću pa boste izvedeli, če pobrskate po spletni enciklopediji slovenskega gledališča in po sklopu Repertoar.