Razstavo so pripravili Slovenski gledališki inštitut (SLOGI), Muzej narodne osvoboditve Maribor in SNG Maribor v sodelovanju z ostalimi slovenskimi gledališči, Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) in Zgodovinskim arhivom Celje. Na njej so po besedah umetniške direktorice Festivala Borštnikovo srečanje Alje Predan začeli delati že februarja lani, zahtevala pa je kar veliko truda in usklajevanja, saj se posameznih festivalskih izdaj v preteklosti ni sistematično arhiviralo.

Razstavo, ki jo je oblikoval Uroš Lehner, bodo odprli danes zvečer ob začetku letošnjega festivala in bo na ogled do 8. februarja prihodnje leto. Na njej so zbrali fotografije s preteklih festivalov in prejemnikov nagrad, pogovore z nosilci Borštnikovega prstana ter pričevanja najvidnejših ustvarjalcev festivala, med drugim pa bodo na ogled tudi stol s podelitve leta 1977, štirje kostumi in trije Borštnikovi prstani. Del razstave bo dostopen tudi na spletni strani sigledal.org.

"Festival je eden najstarejših in najpomembnejših slovenskih festivalov. V 50 letih je imel vzpone in padce, a se je obdržal. Nobeno leto ni izostal, kar je dosežek in upamo, da tudi vodilo za naprej, ker izgubiti tak festival ali dovoliti, da ga prenesejo kam drugam, bi bilo precej katastrofično za Maribor," je na včerajšnji novinarski konferenci povedala ena od avtoric razstave Tea Rogelj iz SLOGI.

Ana Perne iz SLOGI je poskrbela za del razstave, ki se nanaša na prejemnike Borštnikovega prstana. Andreja Kaučič iz Muzeja narodne osvoboditve Maribor pa je z arhivskimi posnetki poskušala prikazati dogodke, ki so poleg Borštnikovega srečanja v zadnjih 50 letih zaznamovali Maribor.

Začetek festivala, ki je vedno domoval v Mariboru, sega v leto 1966, ko so na pobudo tedanjega ravnatelja mariborske Drame Frana Žižka prvič priredili Teden slovenskih gledališč. Leta 1970 je festival dobil tekmovalni značaj in ime Borštnikovo srečanje po prvem slovenskem profesionalnem igralcu in režiserju Ignaciju Borštniku. Takrat so prvič podelili Borštnikov prstan, ki velja za najuglednejše priznanje igralcu ali igralki za življenjsko delo.

Leto kasneje se je začelo podeljevanje nagrad s strani strokovne žirije, svojo nagrado je nekaj let podeljevalo tudi občinstvo. Medtem ko so sprva gledališča sama izbirala uprizoritve, primerne za gostovanje na festivalu, so leta 1994 uvedli funkcijo selektorja.

Leta 2009 se je srečanje preimenovalo v Festival Borštnikovo srečanje (FBS) in postalo samostojna organizacijska enota SNG Maribor. Takrat je bil uveden še mednarodni festivalski program, na festival pa so sistematično začeli vabiti tudi tuje selektorje in kritike.