Partljič je edini sodobni slovenski dramatik, ki je komedijam posvetil večino svojega pisateljskega talenta. V njih se odziva na družbeno-politično dogajanje, a hkrati svoje komične učinke gradi tudi na elementih univerzalne, nadčasovne komike, zato so tudi številne njegove komedije iz preteklih časov žive še danes.
Širši javnosti je najbolj poznan po komediji Moj ata, socialistični kulak. Slednja velja za najuspešnejšo slovensko komedijo po drugi svetovni vojni, doživela je številne uprizoritve in izjemno ekranizacijo v režiji Matjaža Klopčiča.
Partljič je, kot je v utemeljitvi zapisala Mateja Pezdirc Bartol, klasik slovenske komedije, saj ga odlikuje izjemno poznavanje komedijskih zakonitosti, pri čemer nadaljuje tradicijo Linharta in Cankarja in jo razvija v lastni maniri in slogu. Kot človek gledališča zelo dobro obvlada prvine značajske, situacijske in jezikovne komike. Kar ga dela edinstvenega in za kar ga publika vedno nagradi, pa je njegovo razumevanje malega človeka.
Je tudi mojster proze, saj je objavil več kot 20 del tako za odrasle kot za mlade bralce. Ne smemo pa pozabiti tudi njegovega prispevka k razvoju slovenskega filma, domačih tv-nadaljevank in tv-filmov, kjer se podpisuje kot scenarist pomembnih in odmevnih del, pogosto nastalih na podlagi njegovih lastnih dramskih besedil, piše v utemeljitvi.
Bil je tudi dramaturg v Drami SNG Maribor, umetniški vodja Mestnega gledališča ljubljanskega in umetniški vodja SNG Drama Ljubljana, poleg tega je pomembno sooblikoval podobo festivala Borštnikovo srečanje, v letih 2004-2009 kot njegov predsednik. V letih 1997-2004 je bil tudi predsednik gibanja Bralna značka, vse do danes ostaja njegov podpredsednik.
Povezava:
- Utemeljitev Prešernove nagrade: Tone Partljič (PDF/141 Kb)