Kot je na včerajšnji novinarski konferenci v Kranju povedala direktorica Prešernovega gledališča Mirjam Drnovšček, je pomembno, da gledališča namenijo več pozornosti slovenskim besedilom. "Potrebno je dati priložnosti tako Grumovim nagrajencem kot nominirancem pa tudi na splošno slovenski dramatiki," se je strinjala tudi umetniška vodja kranjskega gledališča Marinka Poštrak.
"Veselimo se, ker imamo priložnost uprizoriti delo dramatika, ki ima takšen sloves kot Zupančič," je sodelovanje pozdravila upravnica in umetniška vodja Slovenskega ljudskega gledališča Celje Tina Kosi. Kot je pojasnila, so koprodukcije pomembne z več vidikov. Podaljšajo življenje predstave in ji omogočijo več ponovitev, ob mešanju dveh ansamblov pa nastajajo nova spoznanja.
"Tudi za našo publiko je dobrodošla popestritev, da lahko na odru vidi nove obraze in druge energije," je dejala Tina Kosi ter izpostavila še finančni vidik koprodukcije, saj so gledališča v zadnjih letih izgubila precej programskega denarja. Spomnila je, kako uspešna je bila lanska koprodukcija s kranjskim gledališčem, ko so na oder skupaj postavili komedijo Branislava Nušića Žalujoča družina v režiji Igorja Vuka Torbice, ki je doživela 50 ponovitev.
Tina Kosi si želi, da bi tudi Zupančičeva predstava, ki je izjemno aktualna, komunikativna in ostra, ter ima svojevrsten humor in sodi v današnji čas, kot le redko katero besedilo, doživela dober odziv pri občinstvu. Kot je povzel Zupančič, se predstava ukvarja z vprašanjem o tem, kakšen je odnos med neoliberalizmom in množico živih mrtvecev, ki bivajo v sodobni družbi.
"Igra se navezuje na demonstracije izpred nekaj let, ki so bile prvi resen upor proti brutalnemu neoliberalizmu, ki je še vedno v sedlu," je pojasnil avtor in dodal, da je bil povod za pisanje teksta izjava takratne vladajoče politike, ki je množico demonstrantov označila za zombije. "Meni se je zdelo, da je treba to skrajno cinično izjavo vzeti resno," je izpostavil Zupančič.
Tako je nastala zgodba o politični strokovni komisiji, ki obravnava izjemen dogodek, in sicer je nek demonstrant predstavniku finančne institucije odgriznil košček ušesa, čeprav je bil demonstrant takrat že mrtev. Izkaže se, da je truplo mlad fant, ki ga je družba odrinila na rob in potisnila čezenj. "Gre za politično angažiran teater, ki se giblje med resnim in smešnim," je poudaril Zupančič.
Dramaturginja Alja Predan je pojasnila, da Zupančič, ki postaja slovenski dramski klasik, piše svojevrstno politično dramatiko. V Pesmih živih mrtvecev se duhovito poigrava s situacijami v slovenskem političnem življenju, z različnimi komisijami, ki jih ustanavljamo kot po tekočem traku, ki pa niso nikoli sposobne pripeljati zadev do konca, medtem pa ljudje pred njenimi očmi umirajo.
Peter Musevski, ki igra predsednika komisije, je iz predstave izpostavil psihopatskost likov, ki se borijo samo za moč in so povsem brez empatije ter dejansko živijo med nami. Poleg njega v predstavi nastopajo še Aljoša Ternovšek, Vesna Pernarčič, Blaž Setnikar, Aljoša Koltak, Renato Jenček, Lučka Počkaj in Igor Žužek.