Bulc je pojasnil, da je začel delati konec novembra, pogodbo pa je dobil šele dva tedna pred Prešernovo proslavo. "Kolikor vem, so bile vsem soustvarjalcem in nastopajočim pogodbe v podpis poslane zadnjih 14 dni," je povedal za včerajšnji Dnevnik.
S tem je bil kršen 50. člen zakona o javnih financah, ki govori o tem, da mora biti najprej sklenjena pisna pogodba, šele nato se lahko obveznost izvaja, besede predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela povzema Dnevnik in dodaja, da 142. člen pravilnika o poslovanju neposrednih proračunskih uporabnikov še natančneje pove, da mora biti sprejeta pisna obveznost, preden se začne karkoli delati.
Na ministrstvu za kulturo pa so povedali, da ministrstvo v celoti spoštuje določbe javnofinančne zakonodaje in obveznosti prevzema izključno s pisnimi pogodbami. Ob tem poudarjajo, da je v skladu z obligacijskim zakonikom vsaka pogodba sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. Tudi v konkretnem primeru je bila pogodba sklenjena takoj, ko je bilo to mogoče - ko je bila oblikovana celovita ponudba izvajalca, v mislih imajo scenarij, in ko so bili zaključeni dogovori o njeni vsebini.
Na letošnjo državno proslavo ob kulturnem prazniku je sicer padla senca zaradi Bulčeve izjave, da sta njeno vsebino narekovala upravni odbor (UO) Prešernovega sklada in ministrstvo za kulturo. Kot je po proslavi v izjavi za javnost zatrdil Bulc, je UO Prešernovega sklada izključil nekaj ključnih zadev, zahteval drugačno scenografijo, izključil enega ključnih nastopajočih in dodal novo obvezno umetniško točko, kar je po njegovem mnenju cenzura.
Režiser Matej Filipčič, ki je režiral državni proslavi ob kulturnem prazniku leta 2014 in 2015 ter še nekaj drugih državnih proslav, je za včerajšnje Delo povedal, da so njegove izkušnje večinoma pozitivne in da večjih posegov v avtorstvo ni imel. "Moji scenariji so doživeli posamezne spremembe zaradi želje in zahteve naročnika pa tudi zaradi produkcijskih in tehničnih možnosti, kar je včasih enako problematično kot vsebinski posegi," je dejal. Državne proslave sam razume kot nekakšne korporativne dogodke, kjer je stoodstotna avtonomnost avtorja tako in tako dvomljiva, saj gre za odnos naročnik - podizvajalec.
Režiser Dušan Jovanović, ki je tudi že režiral Prešernovo proslavo, pa je za Delo povedal: "Proslava je proslava, na njej je pomembna tudi komunikacija nagrajencev z občinstvom, v predvideni protokol pa mora režiser vključiti umetniške vsebine, različne vložke od recitacij do glasbenih točk in drugega." Kot predsednik UO Prešernovega sklada je lahko videl, na kakšen način se Koordinacijski odbor za državne proslave in prireditve vtika v režiserske koncepte. "Temu bi se lahko preprosto reklo cenzorski popadki," je dejal.
Predsednik UO Prešernovega sklada Janez Bogataj je sicer letošnjo proslavo v Cankarjevem domu označil za eno boljših doslej, vendar so, kot je poudaril, morali biti pozorni na državne simbole.