STA, 17. 1. 2017

Velika Prešernova nagrada za prevajalca Aleša Bergerja

Prešernovi nagradi za življenjsko delo letos prejmeta prevajalec Aleš Berger ter slikarka Metka Krašovec. Nagrade Prešernovega sklada pa skladateljica Nina Šenk, multinštrumentalist in skladatelj Boštjan Gombač, pisateljica Mojca Kumerdej, skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar, stripar Tomaž Lavrič ter arhitekti iz Arhitekture Krušec.
:
:

Aleš Berger / Foto: Tamino Petelinšek, STA

Aleš Berger bo Prešernovo nagrado prejel za življenjski prevajalski opus. Berger je s svojo raznovrstno jezikovno dejavnostjo in s celostnim pogledom na jezik neprecenljivo obogatil slovenski umetnostni in kulturni prostor. Njegov prevajalski opus je impozantno avtorsko delo. Prevajalsko umetnost, ki se še zdaj včasih otepa bremena anonimnosti, je povzdignil na raven javne ustvarjalne geste, posebej z nekaterimi najzahtevnejšimi prevodi, ki jih zmore le avtentičen jezikovni umetnik. Slovenskim bralcem je ponudil premišljene, briljantno izbrušene in duhovite prevode cele vrste ključnih avtorjev univerzalne književnosti, je v obrazložitvi nagrade zapisal prevajalec Primož Vitez.

Nagrajen bo tudi skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar za glasbeno-scenski opus zadnjih dveh let, še posebej za uglasbitev Shakespearovih sonetov. Vrhovnik Smrekar bo nagrado sklada prejel za glasbeno-scenski opus, ki je razvejan, bogat in unikaten. Njegovo izčiščeno in načelno razumevanje glasbe v umetnosti - tako v gledališču kot na filmu - mu narekuje samosvojo izraznost, nenehno izpraševanje in odprt, komunikativen pristop do različnih umetniških žanrov. Kot vsestranski glasbenik je neizčrpen, nenehno v pogonu in raziskovanju. "Smrekar je svojevrsten in skrben preučevalec otroške in odrasle duše, ki skozi glasbo išče nevidne poti do njihovih podzavestnih (arhetipskih) leg, čustvenih votlin in z razumom shranjenih spominov," je v obrazložitvi nagrade navedla dramaturginja Zala Dobovšek.

Upravni odbor Prešernovega sklada od konca septembra zaseda v novi postavi, ki ji predseduje režiser in pisatelj Vinko Möderndorfer. Podpredsednica odbora je dramska in filmska igralka Milena Zupančič, sicer pa odbor šteje še 13 članov z različnih področij kulture. Minister za kulturo Tone Peršak je ob današnji naznanitvi nagrad pohvalil delo novega upravnega odbora, ki je v zelo kratkem času oblikovalo strokovne komisije, na podlagi presoje katerih je bil izoblikovan predlog za letošnje nagrajence. Dodal je, da je odbor prispeval tudi nekaj idej za predlog novega zakona o Prešernovi nagradi.

Möderndorfer je poimensko predstavil vse člane novega upravnega odbora, ki bodo "delovali v čast in slavo slovenske umetnosti". Dodal je, da so člane strokovnih komisij za nagrade izbrali že zelo hitro in sredi novembra prejeli njihove predloge. Prošnja odbora je bila zgolj, da vsaka od štirih komisij pošlje po dva predloga za nagrade, ker so si v odboru želeli, da bi na koncu po večini obveljala volja strokovnih komisij, je pojasnil predsednik.

Prešernove nagrade bodo že tradicionalno podelili 7. februarja na predvečer slovenskega kulturnega praznika, Prešernovega dne. Po slovenskem pesniku Francetu Prešernu so poimenovana tudi največja slovenska priznanja v umetnosti. Avtorica proslave in podelitve nagrad bo režiserka Neda R. Bric. Proslavo je naslovila po Prešernovem verzu Pevcu zmeraj sreča laže.

Möderndorfer je povedal, da so Nedo R. Bric izbrali kot zelo inovativno režiserko, ki se poslužuje različnih odrskih govoric, tudi videa in filma, in se resno ukvarja z režiranjem proslav in prireditev. Lani je bilo okoli proslave nemalo polemik zaradi koncepta, ki si ga je izbral režiser Mare Bulc. Möderndorfer je v imenu upravnega odbora povedal, da ustvarjalci ne smejo pozabiti, čemu predstava služi, hkrati pa podpirajo idejo, da je proslava, sploh v času, ki ga živimo, tudi kritična do družbe.

Prešernova nagrada, Aleš Berger