Proslavo s podelitvijo državnih nagrad za umetnost, ki bo na nocojšnji predvečer Prešernovega dneva v Cankarjevem domu v Ljubljani, je umetniško zasnovala režiserka in scenaristka Neda R. Bric. Z naslovom Pevcu vedno sreča laže se bo po njenih besedah tematsko dotaknila kulture, slovenske kulturne politike in umetnikov samih.
Osrednja pozornost bo seveda namenjena letošnjim dobitnikom Prešernovih nagrad za življenjsko delo in nagrad Prešernovega sklada. Prejemnike "velikih" nagrad, Metko Krašovec in Aleša Bergerja, ter "malih" nagrad - skladateljico Nino Šenk, multinštrumentalista in skladatelja Boštjana Gombača, pisateljico Mojco Kumerdej, skladatelja Mitjo Vrhovnika Smrekarja, striparja Tomaža Lavriča ter arhitekte iz Arhitekture Krušec - bo mogoče spoznati s pomočjo videopredstavitev ter kratkih obrazložitev nagrad in njihovega dela.
Program slovesnosti bodo povezovali igralci, ki bodo upodobili za slovensko kulturo pomembne like. Poleg Franceta Prešerna še Primoža Trubarja in Janeza Vajkarda Valvasorja, ki so za časa življenja, kljub velikim in temeljnim delom, ki so jih posvetili svojemu narodu, doživeli razočaranja in številne kritike, naleteli na nerazumevanje prav pri lastnem narodu ali bili celo preganjani.
Ti se bodo, kot piše v napovedi proslave, razgledovali po domovini, kakršna je danes, njenih ljudeh in kulturi, jo primerjali s svojimi časi in nam razkrivali veselje in bridkosti, ki jih ob tem obhajajo. S svojimi besedami bodo opominjali in spominjali "na vse, kar je v kulturi in umetnosti vrednega, pa tudi na naš odnos do nje, odnos, ki se v nekaterih segmentih, kot kaže, ponavlja že od nekdaj, brez konca in kraja...".
Nagrade za umetniške dosežke podeljujejo od leta 1961. Zakon o Prešernovi nagradi iz leta 1991 določa, da upravni odbor (UO) Prešernovega sklada, katere člane imenuje DZ, lahko podeli največ dve veliki Prešernovi nagradi in največ šest nagrad Prešernovega sklada. Dobitnike izbere po pridobljenih predlogih in mnenjih strokovnih komisij za posamezna področja, ki jih imenuje, ter na podlagi predhodno objavljenega javnega poziva za predlaganje kandidatov.
Ker se je v praksi izkazalo, da pristojnosti med UO in njegovimi strokovnimi komisijami kljub zakonu in statutu niso dovolj jasno razdelane - v zadnjih letih se je tako zgodilo, da je UO izbral nagrajenca mimo strokovnih komisij -, da so strokovne komisije zaradi razvoja novih vej umetnosti preozko zamejene in preobremenjene, polemike pa je sprožalo tudi, da so informacije o dobitnikih pricurljale v javnost veliko pred samo podelitvijo, se je ministrstvo za kulturo odločilo za prenovo zakona.
Zakonski osnutek, ki je še do srede v javni razpravi, predvideva, da bodo prejemniki priznanj razglašeni 3. decembra, na dan Prešernovega rojstva. Člani UO, strokovnih komisij in drugi, ki bodo soudeleženi pri izbiri, bodo do takrat zavezani k molčečnosti. UO bo odločitve o nagrajencih in prejemnikih priznanj sprejemal na podlagi nominacij strokovnih komisij. Ostale podrobnosti pa bodo, kot določa osnutek, zajete v statutu, ki se bo prav tako spremenil prvič od leta 1993. Za spremembe se je zavzemal že prejšnji UO pod predsedstvom Janeza Bogataja, vendar njegovi predlogi niso bili sprejeti.
Tudi trenutni UO, ki mu predseduje Vinko Möderndorfer, je ob načrtovanem novem zakonu že podal svoje pripombe. Med drugim se zavzema za razširitev strokovnih komisij s sedanjih štirih na šest. Te bi pokrivale književnost, glasbo, uprizoritvene umetnosti, avdiovizualne umetnosti, likovne in intermedijske umetnosti ter arhitekturo in oblikovanje, vsaka bi predlagala po eno "veliko" in dve "mali" nagradi. Smiselno pa se mu zdi tudi, da bi se pri nagradah Prešernovega sklada upoštevalo zadnje triletno in ne dveletno obdobje umetniškega ustvarjanja, kot predvideva osnutek, ker nekatera umetniška dela, kot sta film in arhitektura, nastajajo dlje časa.
Mimo uradnih zadev, ki spremljajo izbor nagrajencev, bo sicer 8. februar, kot je v navadi, minil prešerno z večjimi in manjšimi prireditvami po vsej državi. Med rojaki v zamejstvu bo slovenski kulturni praznik odmeval tudi v Gorici, Celovcu in Trstu.
V Gorici bo osrednja prireditev na sam Prešernov dan v Kulturnem centru Lojze Bratuž. Posvečena bo 80. obletnici smrti zborovodje in skladatelja, ki je z vodenjem slovenskih pevskih zborov po prvi svetovni vojni pomagal ohranjati slovenščino na Goriškem in po katerem je center poimenovan. V Celovcu bodo proslavo dan kasneje v Domu glasbe (Konzerthaus) združili s 60-letnico Slovenske gimnazije v mestu. V Trstu pa bodo slovenski jezik in kulturo slavili 13. februarja v Peterlinovi dvorani, kjer bodo obenem podelili nagrade 45. literarnega natečaja revije Mladika in priznanja 42. natečaja Mladi oder.