Kot v utemeljitvi velike Prešernove nagrade zapisal Primož Vitez, je Berger s svojo raznovrstno jezikovno dejavnostjo in s celostnim pogledom na jezik neprecenljivo obogatil slovenski umetnostni in kulturni prostor.
Berger se je rodil 18. septembra 1946 v Ljubljani. Leta 1970 je na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz primerjalne književnosti in francoščine. Sprva je deloval kot novinar v kulturni redakciji ljubljanskega radia, pisal pa je tudi gledališke kritike. Vse od ustanovitve (1982) je bil član uredniškega odbora Nove revije, nato tudi mesečnika Ampak.
Od leta 1978 do upokojitve leta 2008 je bil urednik za prevodno književnost pri založbi Mladinska knjiga. Na založbi je urejal znamenito zbirko Kondor, pa tudi zbirke Klasiki Kondorja, Lirika in Nova lirika. Vse omenjene zbirke "so z leti dobile kultni status in so prepoznane kot nosilke razvoja jezikovne senzibilnosti v slovenščini". Konec 90. let se je Berger posvetil avtorskemu, esejističnemu in dnevniškemu pisanju.
Ves tačas je deloval kot prevajalec iz francoske, pa tudi iz španske književnosti. Berger je slovenskim bralcem ponudil premišljene, briljantno izbrušene in duhovite prevode cele vrste ključnih avtorjev univerzalne književnosti:
"Z izborom francoske nadrealistične poezije Noč bliskov nam je posredoval sanjski ludizem onstran vsakdanjosti; s Queneaujevo Cico v metroju - moč igrive domišljije in pretkane jezikovne kombinatorike; z Apollinairjem - željo po soncu, vztrajnosti in vedrini; z Lautreamontom - duhovno globino norosti; z Beckettovo mojstrovino Čakajoč Godota - neizmerno upanje, porojeno iz prepadov življenja; z Lorco - hrepenenje po človečnosti; z Borgesom - neizčrpen inventar možnih in nemogočih svetov."
Ko je Berger leta 1981 objavil slovenski prevod Queneaujevih Vaj v slogu, pa je, kot piše v utemeljitvi, presegel vse, kar se od prevajalca običajno pričakuje: "Z na videz skromnim tekstom je slovenščini razprl špranjo, skozi katero je mogoče videti ves neskončno raznolik, neizmerljiv potencial človeškega jezika, torej tistega, kar iz nas naredi ljudi."
Nove načine premoščanja težko premostljivih razlik med francosko in slovensko dramsko poezijo je izumljal tudi v prevajanju gledaliških tekstov - "in sicer tako, da francoski govorni prijemi v slovenščini delujejo enako elegantno in dostopno kot v francoščini".
V svoji razkošni prevajalski dejavnosti pa Berger ni pozabil na otroke in mladino. Približal jim je "imenitne zgodbe malega Nikca, galskega premetenca Asteriksa in belgijskega pustolovca Tintina".
Utemeljitev sklepa misel: "Bergerjev uvid v ustvarjalne možnosti slovenščine je plod jezikovne rahločutnosti in širokega vedenja o naravi umetnostnih besedil. V slovensko kulturo je vnesel prepoznavne prevodne stvaritve, porojene iz domišljenega smisla za humor in nezadržnega užitka v jeziku."
Za svoje prevode je Berger sicer prejel že Sovretovo nagrado, malo Prešernovo nagrado, nagrado Esasi ter reda viteza ter častnika umetnosti in leposlovja Francoske republike.